Zeljan si ljubezni. Naslanjas se nanjo in hkrati jo drzis kot bilko nalahno. in vendar mocno se oklepas tistega kar ti daje. zasanjanega nekaj malega v njenih otroskih oceh. vidi se iz aviona, da nista perfect par. vsaj po moji oceni to ni par za dolgo. mogoce se motim. mogoce le moje zmedeno srce to vidi s taksnimi ocmi. nimam pojma. ampak vem, da mi nekaj ne da miru. vrtim se kot macka okrog vrele kase. samo vprasanje casa je kdaj bom stegnila svoje kremplje. nimam te pravice, vem..niti nisem v teh receh spretna...vedno sem sama porazanec v taksnih bojih. ker prevec custvujem. ker prevec in vse povem. zavedam se da je pametneje ostati na mestu in ohraniti mirno kri, a nek vrag v meni mi ne da miru...
Lahko bi cakala da se oglasis iz vljudnosti in sam potrkas na moja vrata...a dvomim da po vsem kar se mi je zgodilo premorem toliko potrpezljivosti...Se bolj temperametna sem, mucek moj, se bolj napadalna in iskriva...in moji kremplji so zdaj ravno prav nabruseni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar