Ne vem kaj se dogaja v moji glavi. Svigajoce misli in nasmesek na obrazu. Prisel si ravno pravi trenutek. Zdaj sem ze ˝malo pri sebi˝ in mi je postalo ze rahlo dolgcas v tem samskem oklepu...
A problem je v tem, da se pogosto pojavljas...S svojimi vabili. In jaz grem k tebi. Spustim se v tvoj svet in ti pustim, da mi zmesas glavo. Da me prepricas v karkoli. Prepustim se norosti katero znas ustvariti in potem, ko zacutim, da se med nama plete nekaj vec...da se rojevajo custva...zbezim...
Tako strahopetno zbezim. Ze parkrat sem. Ker se ustrasim tistega mogoce bo tole s teboj postalo resno. Zaprem se v svoj oklep in sanjarim kako lepo nama je bilo. Smejem se ob vseh teh mislih. Prav nihce me ne zna tako znoreti kot ti. Samo midva sva lahko...tako nora...Najina kombinacija je eksploziv custev. Ob tebi ne morem veliko govoriti. Ceprav drugace neprestano cebljam. Ob tebi vse povem na kratko. Samo da te lahko gledam. Se te dotaknem in pustim energiji da se pretaka. Ker ta tece samo v tistini. V tisini so iskrice, ki se kresejo med nama najmocnejse...Ceprav me vcasih ta tisina moti, dusi me, ker vem da so iskrice tako mocne da bova oba eksplodirala v navalu te omamne energije, ki naju ovija...
Noro je.
Ves da je noro. Vse to med nama. Vedno znova. Ne glede na to koliko casa se vmes nisva videla. In tudi ce greva narazen ter zakorakava vsak v svoj svet, kmalu potem spet prideva skupaj. Ne dava si miru. Nikoli se nisem izbrisala tvoje stevilke iz mobilca tako kot vse druge, ki so stokrat ze bile izbrisane...Ti si nekaj...Posebnega...Posljes mi najino sestavljeno slikico v mms in mi priklices solze v oci..napises mi lepo spi maca moja in ze imam razlog za sladke sanje...
S teboj je vse tako drugace...Govoris potiho...Napenjam svoje zmoznosti sluha da ti sledim v tvojem zapeljivem govoru..prepricana sem da je to nacin s katerim me hoces zavesti, zato se ti vmes smejim in ne morem zadrzati nagajivega pogleda...Pa mi reces, da ti je vsec da sem tako nagajiva....kdo jaz? pa ti tako macje govoris in prepletas besede...hehe...Noro, kako me spravis v dobro voljo...Mucek,ja...
Vedno mi pravijo, da moram poslusati srce, ce se hocem prav odlociti...a pojma nimam kaj mi pravi srce...oblekel si ga v svojo mrezo in ne slisim ga..Nek glasek zdravega razuma mi pravi, da nocem zopet k tebi...Pismo...toliko reci na tebi mi ni vsec...na drugi strani pa je taka energija med nama da se ji je nemogoce upreti...Vem, da me lahko prepricas v karkoli..Vem da zate ne obstaja besede ne...Poznam tvoj nacin komuniciranja..S tabo sploh nima smisla razpravljati..ko sem ob tebi naredim tocvno tisto kar hocem....ali kar si si ti zamislil...Zato se drzim nazaj...in niti nocem, iz svojega varnega doma...niti na kavo..ker vem da me bodo tvoje oci spet zacarale, vem da bo tvoj dotik v meni povzrocil tok nore energije....Vem da bo...In pol ure namenjene za kavo se bo brez vprasanj spreobrnilo v cel dan in noc...
ponedeljek, 17. september 2007
sobota, 15. september 2007
BUBBLY
Bubbly
I've been awake for a while now
you've got me feelin like a child now
cause every time i see your bubbly face
i get the tinglies in a silly place
It starts in my toes
makes me crinkle my nose
where ever it goes i always know
that you make me smile
please stay for a while now
just take your time
where ever you go
The rain is fallin on my window pane
but we are hidin in a safer place
under the covers stayin dry and warm
you give me feelins that i adore
It starts in my toes
makes me crinkle my nose
where ever it goes
i always know
that you make me smile
please stay for a while now
just take your time
where ever you go
What am i gonna say
when you make me feel this way
I just........mmmmmmmmmmm
It starts in my toes
makes me crinkle my nose
where ever it goes
i always know
that you make me smile
please stay for a while now
just take your time
where ever you go
I�ve been asleep for a while now
You tucked me in just like a child now
Cause every time you hold me in your arms
Im comfortable enough to feel your warmth
It starts in my soul
And I lose all control
When you kiss my nose
The feelin shows
Cause you make me smile
Baby just take your time
Holdin me tight
Where ever, where ever, where ever you go
Where ever, where ever, where ever you go�
| | |
I've been awake for a while now
you've got me feelin like a child now
cause every time i see your bubbly face
i get the tinglies in a silly place
It starts in my toes
makes me crinkle my nose
where ever it goes i always know
that you make me smile
please stay for a while now
just take your time
where ever you go
The rain is fallin on my window pane
but we are hidin in a safer place
under the covers stayin dry and warm
you give me feelins that i adore
It starts in my toes
makes me crinkle my nose
where ever it goes
i always know
that you make me smile
please stay for a while now
just take your time
where ever you go
What am i gonna say
when you make me feel this way
I just........mmmmmmmmmmm
It starts in my toes
makes me crinkle my nose
where ever it goes
i always know
that you make me smile
please stay for a while now
just take your time
where ever you go
I�ve been asleep for a while now
You tucked me in just like a child now
Cause every time you hold me in your arms
Im comfortable enough to feel your warmth
It starts in my soul
And I lose all control
When you kiss my nose
The feelin shows
Cause you make me smile
Baby just take your time
Holdin me tight
Where ever, where ever, where ever you go
Where ever, where ever, where ever you go�
Kaksne barve je tvoj svet danes?
Kaksne barve je tvoj svet? Je pisan in svetel? ALi je taksen kot moj...na trenutke barvit in srecen, potem pa siv in temno pobarvan?Ta temnost se vlece kot neskoncna kaca, v glasu pusca sledi nezadovoljstva in posilja zgubane poglede...Isce v okolici svetle obraze na katere bi se lahko prilepila in posesala malo njihove barvitosti..Ko najde izvir pa zopet zazari..najraje v rdeci barvi, ker tako mocno cuti energijo...ali pa v odtenku rumene...kot soncece...
Ne verjamem, da si clovek lahko zjutraj ko se zbudi doloci kaksne barve bodo danes stene njegovega sveta...Barvni spekter se spreminja skozi obdobja na nasi poti zivljenja...In venomer mi v glavi odzvanja misel....kdor ni videl temnih in sivih barv, tudi svetlih in zarecih ne more obcutiti...
Kaksne barve je tvoj svet danes?
Ne verjamem, da si clovek lahko zjutraj ko se zbudi doloci kaksne barve bodo danes stene njegovega sveta...Barvni spekter se spreminja skozi obdobja na nasi poti zivljenja...In venomer mi v glavi odzvanja misel....kdor ni videl temnih in sivih barv, tudi svetlih in zarecih ne more obcutiti...
Kaksne barve je tvoj svet danes?
petek, 14. september 2007
TEBI, ki nimam tvoje fonske hehe
No, takole, tole bo namenjeno NEKOMU...
Minil je teden dni dopusta, ko sva se spogledovala in izmenjevala misli ali bi al ne bi..kaj...karkoli...Minilo je nekaj preplesanih noci...in en najin skupni ..samo najin...povsem najin...ples, ko sva si dihala v obraz in drug drugem posiljala zelje preko misli...
In potem se slovo na letaliscu in neko najstnisko mencanje in slucajno dotikanje ter objemanje...Minil je tudi After party, na katerega nisem sla...Vse je mimo...
Se vedno se zrem, ker takrat nisem vprasala za tvojo telefonsko stevilko...Se vedno se zrem ker takrat ko je sel okoli listek z imeni nisem prepisala tvoje stevilke, katero si prvi zapisal...Se vedno mi je zal da nisem sla na After party...se vedno...
Lepo te je bilo spoznati. Zal mi je za tiste poljube, katerim sem se izmaknila in so leteli mimo. Cutila sem, da si zelo topla oseba, a necesa sem se tako bala, da nisem upala narediti niti koraka..Bala sem se, da bom imela slabo vest...zaradi neke faking nepomembne simpatije ali karkoli ze to je, ki je ostala doma...Zdaj mi je zal...
Mogoce je usoda hotela, da se reci odvijejo v to smer...Da tvoje besede, z nekje si mi znana, ostanejo pri tem...Za vedno ti bom samo z nekje znana...zdaj bos mogoce se vedel s kje...Samo ena tista ki si jo nekje srecal...
Kakorkoli,
zal mi je...
Ce se slucajno znajdes na tej strani, pa vem da se ne bos, ker je zivljenje prevec zapleteno da bi se dogajale taksne reci....toliko da ves...da se vedno cakam, da zazvoni telefon...morava se videti, saj ves...:))
Minil je teden dni dopusta, ko sva se spogledovala in izmenjevala misli ali bi al ne bi..kaj...karkoli...Minilo je nekaj preplesanih noci...in en najin skupni ..samo najin...povsem najin...ples, ko sva si dihala v obraz in drug drugem posiljala zelje preko misli...
In potem se slovo na letaliscu in neko najstnisko mencanje in slucajno dotikanje ter objemanje...Minil je tudi After party, na katerega nisem sla...Vse je mimo...
Se vedno se zrem, ker takrat nisem vprasala za tvojo telefonsko stevilko...Se vedno se zrem ker takrat ko je sel okoli listek z imeni nisem prepisala tvoje stevilke, katero si prvi zapisal...Se vedno mi je zal da nisem sla na After party...se vedno...
Lepo te je bilo spoznati. Zal mi je za tiste poljube, katerim sem se izmaknila in so leteli mimo. Cutila sem, da si zelo topla oseba, a necesa sem se tako bala, da nisem upala narediti niti koraka..Bala sem se, da bom imela slabo vest...zaradi neke faking nepomembne simpatije ali karkoli ze to je, ki je ostala doma...Zdaj mi je zal...
Mogoce je usoda hotela, da se reci odvijejo v to smer...Da tvoje besede, z nekje si mi znana, ostanejo pri tem...Za vedno ti bom samo z nekje znana...zdaj bos mogoce se vedel s kje...Samo ena tista ki si jo nekje srecal...
Kakorkoli,
zal mi je...
Ce se slucajno znajdes na tej strani, pa vem da se ne bos, ker je zivljenje prevec zapleteno da bi se dogajale taksne reci....toliko da ves...da se vedno cakam, da zazvoni telefon...morava se videti, saj ves...:))
Lep daaan
Danes bo lep dan si recem..Izberem najnovejso opravo..nalicim se in si uredim frizuro...Fuf, povsem drug clovek stoji pred ogledalom..v primerjavi s tisto bledolicno spako z velikimi podocnjaki in v trenerki brez barve zivljenja...
Pocutim se dobro...Vsedem se v moje razkosno prevozno sredstvo in prepevam na glas ob zvokih iz radia...i feel good....vmes opazujem moja okrasena zapestja, dolge nalakirane nohte...vmes poskilim ce mi ti ogromni uhani se vedno tako pasejo...ali je make up se vedno taksen kot doma...Se bolj sem dobre volje...Danes je dan za flirt...Nekaj mi sviga iz oci..Lahko bi prisegla da je opaziti neke rdece majhne srcke...Na semaforju izkoristim svoje pocutje in posljem par srckov vzporedno cakajocemu vozniku...Ker je na semaforju rdeca luc, so srcki se bolj izrazito rdeci...kricijo od flirta in nasmehov...Vrne mi zapeljiv pogled...a to je le trenutek...life i comiiiiing.....
Voznja me vedno sprosca...Ko me ne omejujejo nestrpni ali pa pocasni vozniki...ko lahko dirjam stopetdeset na uro in opazujem pokrajino okoli sebe...se derem na ves glas, ker mi je vsec ta balada ki prihaja iz zvocnikov...
Ko pridem na cilj, se moram zbrati...se uvrstiti med zivcne ljudi, ki iscejo svoj parkirni prostor ter se poenotiti z njihovo nestrpnostjo..a danes mi ni mar...mogoce med neskoncnim iskanjem parkirnega prostora pa le ujamem se kak pogled in komu polepsam dan hehe....
Pocutim se dobro...Vsedem se v moje razkosno prevozno sredstvo in prepevam na glas ob zvokih iz radia...i feel good....vmes opazujem moja okrasena zapestja, dolge nalakirane nohte...vmes poskilim ce mi ti ogromni uhani se vedno tako pasejo...ali je make up se vedno taksen kot doma...Se bolj sem dobre volje...Danes je dan za flirt...Nekaj mi sviga iz oci..Lahko bi prisegla da je opaziti neke rdece majhne srcke...Na semaforju izkoristim svoje pocutje in posljem par srckov vzporedno cakajocemu vozniku...Ker je na semaforju rdeca luc, so srcki se bolj izrazito rdeci...kricijo od flirta in nasmehov...Vrne mi zapeljiv pogled...a to je le trenutek...life i comiiiiing.....
Voznja me vedno sprosca...Ko me ne omejujejo nestrpni ali pa pocasni vozniki...ko lahko dirjam stopetdeset na uro in opazujem pokrajino okoli sebe...se derem na ves glas, ker mi je vsec ta balada ki prihaja iz zvocnikov...
Ko pridem na cilj, se moram zbrati...se uvrstiti med zivcne ljudi, ki iscejo svoj parkirni prostor ter se poenotiti z njihovo nestrpnostjo..a danes mi ni mar...mogoce med neskoncnim iskanjem parkirnega prostora pa le ujamem se kak pogled in komu polepsam dan hehe....
Se vedno
Napises mi samo pozdrav..gledam te besede...uporabil si moj slog izrazanja...besede ki jih jaz skoraj vedno...in vedno si se mi smejal...
Gledam v te besede in nekako cutim tvoj nasmesek, ki sije iz njih..Vem da si mi jih namenil namerno...ker bi hotel priklicati nasmeh na moj obraz...Potem pa pomislim..nisi me se pozabil, kajne? Nisi povsem pozabil vsega kar je bilo...Soncek, eh...
Solze mi zacnejo teci po obrazu..spet...najraje bi napisala, soncek nisem dobro, rabim te, lahko prosim prides nazaj...Pa le zrem nemo v ta ekran in jocem...Na ves glas..Ni mi mar za dogajanje okoli mene...Manjka mi..Se vedno...In vem da bi s svojim prihodom pobarval svet zopet v svetle barve...Vem da bi zopet postavil smisel temu zivljenju...
Bom pa napisala tako, da bos cutil moje misli, kot jaz cutim tvoj nasmeh,...le najti moram prave besede, katerih mi v takih faking tezkih trenutkih vedno zmanjka...
Zopet se zavem, da tocno ves...Kako se pocutim, kaj si mislis...Prav vse ves...S cim me lahko razveselis in s cim poteptas...Nima smisla da se pretvarjam in igram...Pred teboj nima nic smisla..Tudi ce sem se dva meseca prepricevala da se mi gnusi tvoj poljub, ker se je dotikal njenih ustnic, da me spreleti ob misli na tvoj dotik, ker si se dotikal nje...kljub temu vem, da bi bila dovolj samo ena beseda...Samo en tvoj pogled...Tako prekleto ves kaj je treba...in takoj postanem nemocna...Ker sem tako zeljna tebe..tvoje prisotnosti, tvojih dotikov...Ker se jih nikoli nisem povsem nasitila, ker si mi vedno usel, takrat ko bi hotela se in se...Zato ti tako uspeva...Z mano lahko pocnes kar hoces...Lutka sem katero lahko obracas v poljubne smeri...Clovek sem ki ob tebi lahko postane angel...Zenska ki ob tebi postane macka...Tista muckasta za v narocje,...tista ki prede in zapeljivo gleda...Ob tebi sem lahko karkoli...Ker si ti cel spekter osebnosti...Ker si tako velika dusa, ki lahko ogromno da...samo ce hoce...in zaigra na taksne strune da zadonijo najlepsi akordi na svetu...vse to znas...samo ce hoces...
Tako prekleto te pogresam...
Tvojo vsemogocnost in tvoj easygoing...Tvoje obnasanje kot da si navaden clovek a si angel...Tvoje obnasanje da sva najvaznejsa na svetu...Tako prekleto mi manjkas...se vedno...
Gledam v te besede in nekako cutim tvoj nasmesek, ki sije iz njih..Vem da si mi jih namenil namerno...ker bi hotel priklicati nasmeh na moj obraz...Potem pa pomislim..nisi me se pozabil, kajne? Nisi povsem pozabil vsega kar je bilo...Soncek, eh...
Solze mi zacnejo teci po obrazu..spet...najraje bi napisala, soncek nisem dobro, rabim te, lahko prosim prides nazaj...Pa le zrem nemo v ta ekran in jocem...Na ves glas..Ni mi mar za dogajanje okoli mene...Manjka mi..Se vedno...In vem da bi s svojim prihodom pobarval svet zopet v svetle barve...Vem da bi zopet postavil smisel temu zivljenju...
Bom pa napisala tako, da bos cutil moje misli, kot jaz cutim tvoj nasmeh,...le najti moram prave besede, katerih mi v takih faking tezkih trenutkih vedno zmanjka...
Zopet se zavem, da tocno ves...Kako se pocutim, kaj si mislis...Prav vse ves...S cim me lahko razveselis in s cim poteptas...Nima smisla da se pretvarjam in igram...Pred teboj nima nic smisla..Tudi ce sem se dva meseca prepricevala da se mi gnusi tvoj poljub, ker se je dotikal njenih ustnic, da me spreleti ob misli na tvoj dotik, ker si se dotikal nje...kljub temu vem, da bi bila dovolj samo ena beseda...Samo en tvoj pogled...Tako prekleto ves kaj je treba...in takoj postanem nemocna...Ker sem tako zeljna tebe..tvoje prisotnosti, tvojih dotikov...Ker se jih nikoli nisem povsem nasitila, ker si mi vedno usel, takrat ko bi hotela se in se...Zato ti tako uspeva...Z mano lahko pocnes kar hoces...Lutka sem katero lahko obracas v poljubne smeri...Clovek sem ki ob tebi lahko postane angel...Zenska ki ob tebi postane macka...Tista muckasta za v narocje,...tista ki prede in zapeljivo gleda...Ob tebi sem lahko karkoli...Ker si ti cel spekter osebnosti...Ker si tako velika dusa, ki lahko ogromno da...samo ce hoce...in zaigra na taksne strune da zadonijo najlepsi akordi na svetu...vse to znas...samo ce hoces...
Tako prekleto te pogresam...
Tvojo vsemogocnost in tvoj easygoing...Tvoje obnasanje kot da si navaden clovek a si angel...Tvoje obnasanje da sva najvaznejsa na svetu...Tako prekleto mi manjkas...se vedno...
Dvojnik---ali bi
Hitim po vsakdanjih opravkih. Medtem ko stojim v vrsti na banki mi pogled uide levo...Zatopljen v monitor opravlja svoje delo. Opazujem ga. Tako podoben ti je. Le da je malo bolj odrasel in resen kot ti. Vstane in odide do velikih predalov..se vedno ga opazujem, vsak njegov gib in pogled...Zelim si da bi opazil, da ga opazujem. A je prevec zaposlen v svoje opravilo in verjetno prevec druzinski clovek da bi flirtal z neko stranko...
Obika glave je identicna tvoji in ima prav taksne oci kot so tvoje..velike in temne...Razmisljam ce je tudoi njegov dotik tako topel in nezen..Ali so tudi njegove besede tako ljubece...Deluje tako, ja..Morda zaradi svoje starosti se bolj..prijazen, cuten, toplega dotika...
Pa ravno danes ni guzve na banki...Sem ze na vrsti...Podam sop papirjev in cakam da usluzbenka opravlja svoje delo..vmes pa se vedno skilim...Najraje bi sla tja..in mu rekla..em...kaj...tako si nekom podoben...ali ga lahko nadomescas?
Ali pa bi rekla...zanima me samo ce imas druzino in skrbno zenko doma ali te lahko povabim po sluzbi na kosilo hehe...Poklical bi varnostnike in rekel da sem nora...Zato bom raje ostala tiha obozevalka..obozevalka njegovega dvojnika...
Kdaj moram spet na banko?
Obika glave je identicna tvoji in ima prav taksne oci kot so tvoje..velike in temne...Razmisljam ce je tudoi njegov dotik tako topel in nezen..Ali so tudi njegove besede tako ljubece...Deluje tako, ja..Morda zaradi svoje starosti se bolj..prijazen, cuten, toplega dotika...
Pa ravno danes ni guzve na banki...Sem ze na vrsti...Podam sop papirjev in cakam da usluzbenka opravlja svoje delo..vmes pa se vedno skilim...Najraje bi sla tja..in mu rekla..em...kaj...tako si nekom podoben...ali ga lahko nadomescas?
Ali pa bi rekla...zanima me samo ce imas druzino in skrbno zenko doma ali te lahko povabim po sluzbi na kosilo hehe...Poklical bi varnostnike in rekel da sem nora...Zato bom raje ostala tiha obozevalka..obozevalka njegovega dvojnika...
Kdaj moram spet na banko?
ponedeljek, 10. september 2007
groza
Kdo me bere tukaj? Kdo?
Lahko nekaj napisem....danes me je ubil. Vrgel je vame ostre besede. Vedel je da z nama nikoli nic ne bo. Vedel je. In sama sem si kriva. Nima ne casa ne interesa...ne nicesar....ljudje se pac odtujimo...
wtf??
podlo...podlo...grdoooooooooooo..........kako lahko? vse se vrne, prav vse...Tudi tebi bo bog tole povrnil....grozen si...
Lahko nekaj napisem....danes me je ubil. Vrgel je vame ostre besede. Vedel je da z nama nikoli nic ne bo. Vedel je. In sama sem si kriva. Nima ne casa ne interesa...ne nicesar....ljudje se pac odtujimo...
wtf??
podlo...podlo...grdoooooooooooo..........kako lahko? vse se vrne, prav vse...Tudi tebi bo bog tole povrnil....grozen si...
sobota, 8. september 2007
miss miss miss you
Pogresam te. Se vedno. Se vedno mislim nate. Prepricana sem, da tudi jaz tebi malo ...falim...Samo noces priznati. Tako smotano pokoncen si. In popoln.
Jaz pa malo upognjeno bitjece, kisi zeli tvoje blizine. Vendar ne upa stopiti k tebi. Ker vem da bi me tvoja hladnost ubila. Ker vem da bi ustvarila rane za se in se let...
Tako smesna sem...a tako te pogresam....
petek, 7. september 2007
Ponosna sem nase
Vcasih potrebujejo ljudje konkretne dokaze. Napisemo jim potrdilo o svojih custvih, mnenjih, pogledih na svet in jim pomolimo ta spisek pod nos.
Vse naredim...zato, da ne bom kdaj jaz kriva. Vse, samo zato, ker nocem imeti slabe vesti. Tako sem lahko mirna. Ker vem da sem cloveska. Da nisem vzviseno frfleca kura, ki skrbi za svojo rit. Ampak odkrito bitje, ki ga ni sram ne strah priznati in povedati.
Tako,
ponosna sem nase :))
torek, 4. september 2007
Kakor hoces
Sem tista, ki je zadnja..poklicala, izrazila zeljo, videti te...slisati te...zadnja, ki je izrazila svoja custva in te prosila da ji nameni trenutek....
Rekla sem ti, da nocem pozabiti da te poznam..Rekla sem ti, da si poseben clovek..Zelim te poznati za vedno...Hocem da bos vedno del mojega zivljenja...Rekla sem ti, da si krasna oseba in da sem vesela da te poznam...
Vse je zamrlo...Moje zelje so nazadnje obticale v zraku kot nadlega, medtem ko si se mudil k njej...Zdaj si ti na potezi, soncece. Ne bom vec...jaz sem zadnja, povedala...izpadla tecnez in vztrajnez...ne bom znova tega pocela...zakaj bi? vedno sta na izgubi oba...Tudi ti bos pozabil, da poznas eno energy osebo...Tudi ti si bil del vsega...Nisem se sama stiskala v mrzli noci...Nisem samo sebe poljubljala...Bila sva oba v tem..Cutila sva oba...Ce je tebi vseeno, zakaj ne bi bilo tudi meni? Ce tebi ni mar, da me ne poznas vec...zakaj bi bilo meni....Ce je tebi vseeno, da nimas se enega iskrenega mnenja, se enega odkritega in pristnega cveka, se enega toplega objema in veselega sprejema,....zakaj ne bi bilo tudi meni...
Isto izgubljava...
Ne bom se plazila, ker je tvoja vrsta...Da se plazis. Jaz imam dovolj...Ne bom izgubila prav nic vec kot ti...Ce lahko ti to praznino nadomestis z drugimi ljudmi, jo lahko tudi jaz...Nic manj nisem kot ti...Prav tako sem clovek...Prav tako imam custva in ponos kot ti...
Zakaj bi se sla skrivne igrice in te skusala zvabiti nekam, da vidim tvoj nasmeh in temne ocke...Zakaj ne bi tega storil ti...Tudi jaz imam nasmeh in se temnejse oci...Tudi jaz imam energijo in pomen...Nisi samo ti...zacetek in konec za katerega se je potrebno boriti...Tudi jaz sem...velicina primerjajoca se s teboj....
Vse kar sem v tem casu pocela narobe je bilo to, da sem ti hotela veliko dati...Dati ogromno sebe in vsega...Zato sem nemalokrat zagnala vik in krik ko mi to ni bilo omogoceno..ker sem v sebi vedela, da hocem le dobro...V bistvu sem hotela prevec..hotela sem ti dati toliko, kolikor nisi bil sposoben sprejeti...Toliko, kolikor bi bilo prevec zate...
Ne bom vec...its your turn baby ;)
Naredi kar hoces...
Rekla sem ti, da nocem pozabiti da te poznam..Rekla sem ti, da si poseben clovek..Zelim te poznati za vedno...Hocem da bos vedno del mojega zivljenja...Rekla sem ti, da si krasna oseba in da sem vesela da te poznam...
Vse je zamrlo...Moje zelje so nazadnje obticale v zraku kot nadlega, medtem ko si se mudil k njej...Zdaj si ti na potezi, soncece. Ne bom vec...jaz sem zadnja, povedala...izpadla tecnez in vztrajnez...ne bom znova tega pocela...zakaj bi? vedno sta na izgubi oba...Tudi ti bos pozabil, da poznas eno energy osebo...Tudi ti si bil del vsega...Nisem se sama stiskala v mrzli noci...Nisem samo sebe poljubljala...Bila sva oba v tem..Cutila sva oba...Ce je tebi vseeno, zakaj ne bi bilo tudi meni? Ce tebi ni mar, da me ne poznas vec...zakaj bi bilo meni....Ce je tebi vseeno, da nimas se enega iskrenega mnenja, se enega odkritega in pristnega cveka, se enega toplega objema in veselega sprejema,....zakaj ne bi bilo tudi meni...
Isto izgubljava...
Ne bom se plazila, ker je tvoja vrsta...Da se plazis. Jaz imam dovolj...Ne bom izgubila prav nic vec kot ti...Ce lahko ti to praznino nadomestis z drugimi ljudmi, jo lahko tudi jaz...Nic manj nisem kot ti...Prav tako sem clovek...Prav tako imam custva in ponos kot ti...
Zakaj bi se sla skrivne igrice in te skusala zvabiti nekam, da vidim tvoj nasmeh in temne ocke...Zakaj ne bi tega storil ti...Tudi jaz imam nasmeh in se temnejse oci...Tudi jaz imam energijo in pomen...Nisi samo ti...zacetek in konec za katerega se je potrebno boriti...Tudi jaz sem...velicina primerjajoca se s teboj....
Vse kar sem v tem casu pocela narobe je bilo to, da sem ti hotela veliko dati...Dati ogromno sebe in vsega...Zato sem nemalokrat zagnala vik in krik ko mi to ni bilo omogoceno..ker sem v sebi vedela, da hocem le dobro...V bistvu sem hotela prevec..hotela sem ti dati toliko, kolikor nisi bil sposoben sprejeti...Toliko, kolikor bi bilo prevec zate...
Ne bom vec...its your turn baby ;)
Naredi kar hoces...
ponedeljek, 3. september 2007
Hocem my life back
Hocem jesen!!!Hocem vso to dozivljanje pisanosti...hocem svoje zivljenje nazaj...hocem tisti nori nasmesek in nagajive oci...lovljenje v mesecini in tek za luno....hocem vse to nazaaaaaj....
Daj pridi nazaj in prinesi...medvedji objem...neskoncen smeh..pogovore dolgo v noc...strast in zeljo...vzdihe in slo....hocem moj lajf nazaaaaaaaaj....
Pogresam tist nori nagajiv pogled....najine korake v dvoje....ko se te mimogrede dotaknem in opazujem tvojo reakcijo...ko te primem za roko in mi je vseeno za cel svet....hocem spet to...da bo tisti samozavestni tip s frajerskim pogledom in rokami v zepu samo moj...da ga bom samo jaz lahko objela in poljubila na licka.....hoceeeeeem to nazaaaj....
Ne znam korakati sama...ne znam hoditi, ce me ne spodbujas na vsakem koraku, ce mi ne drzis pesti in mi ne nudis opore...ce mi ne dajes svoje doze energije, ce mi ne prides podarit sladek poljub....ne znam in ne morem sama....prosim pridi...samo se danes...da dobim zagon za naslednjih nekaaj let...proosim te pridi,
tako kot nekoc...sprosceno in samozavestno...zopet razsiri roke ko me zagledas in me mocno objemi...skrij me v svoj objem ker samo to rabim....samo skriti se moram...pred svetom, pred ljudmi....v tvoj svet....
daj vrni mi zivljenje ki sem ga imela...zivljenje ki mi je privabljalo nasmeh na obraz...zivljenje ki mi je dajalo moci....daj prosim te...hocem se enkrat doziveti vse to...
Daj pridi nazaj in prinesi...medvedji objem...neskoncen smeh..pogovore dolgo v noc...strast in zeljo...vzdihe in slo....hocem moj lajf nazaaaaaaaaj....
Pogresam tist nori nagajiv pogled....najine korake v dvoje....ko se te mimogrede dotaknem in opazujem tvojo reakcijo...ko te primem za roko in mi je vseeno za cel svet....hocem spet to...da bo tisti samozavestni tip s frajerskim pogledom in rokami v zepu samo moj...da ga bom samo jaz lahko objela in poljubila na licka.....hoceeeeeem to nazaaaj....
Ne znam korakati sama...ne znam hoditi, ce me ne spodbujas na vsakem koraku, ce mi ne drzis pesti in mi ne nudis opore...ce mi ne dajes svoje doze energije, ce mi ne prides podarit sladek poljub....ne znam in ne morem sama....prosim pridi...samo se danes...da dobim zagon za naslednjih nekaaj let...proosim te pridi,
tako kot nekoc...sprosceno in samozavestno...zopet razsiri roke ko me zagledas in me mocno objemi...skrij me v svoj objem ker samo to rabim....samo skriti se moram...pred svetom, pred ljudmi....v tvoj svet....
daj vrni mi zivljenje ki sem ga imela...zivljenje ki mi je privabljalo nasmeh na obraz...zivljenje ki mi je dajalo moci....daj prosim te...hocem se enkrat doziveti vse to...
nedelja, 2. september 2007
Ne vidim
Pravijo, da se prebuja nov letni cas...da je zunaj tisoc pisanih barv...da je lepo hoditi po listju in zasanjano nacrtovati prihodnost ter uzivati v trenutku..pravijo, da je spet tisti cas, ko oblecemo pletene jopice na par gumbov in obujemo ravne udobne ceveljce za dolge sprehode...
A jaz tega ne vidim..zunaj vidim dez in tezak dan...se en dan skozi katerega se moram prebiti...Se en leden trenutek, ko me zebe v srce in moram potrpeti...
Tako boli ta otopelost..nezmoznost cutiti in doziveti...Tako grozno je stanje brez moci in volje...do tistih sprehodov po listju...do zaznavanja tistih barv....
Se parkrat bom zaprla oci in si rekla, samo danes se potrpi...pa bo ze bela in mrzla zima....ki bo se bolj ledenela srce in se bolj zapirala zaljubljene parcke v skrite tople domove...
Tako ne znam biti sama...in tako ne maram teh barv, veselja in utripa zivljenja, ce ga nimam s kom deliti...sele takrat dobijo pomen..ko se razdelijo..malo tebi, malo meni in malo za oba...sele takrat je jesenska pot pisana in dolgocasna nedelja lepa...
Zakaj bi...
Ne vem kaj bi rekla, ce bi stal pred menoj. Napletala sem misli v neskoncno pajkovo mrezo. Misli o tebi, meni, o nama...A spet sem dozivela tisti obcutek...Ko si pred mojimi ocmi stopil dol z oblaka in postal samo clovek ...navaden clovek. Nisi prav nic nadzemeljskega, se najmanj angel. Ko te gledam se lahko tolcem po glavi...kako sem lahko tako neumna..toliko solza, toliko noci v razmisljanju..Pozabila sem kaksen si. Si samo od danes do jutri. vseeno ti je za cel svet. Ali je ali pa ni. Who cares..Vseeno ti je...Nic ti ne more zatresti te tvoje barke zivljenja. Neskoncno si srecen, ce nisi to zaigras.
Smesen si mi. Ko se spomnim, da si mi rekel, da te prevec poznam. Res te. Vem, da je tale tvoja samozavestna drza samo farsa. Vem, da ti ni vseeno, vem da si me opazil, vem da si presenecen, vem da te je malce strah...a stojis kot najvecji frajer na svetu..haha..tako smesen si. Res te poznam. Te tvoje male zvijace, katere ne opazi vsak.
Kljub vsemu si ne znam razloziti vseh tvojih dejanj preteklega dne. A zakaj bi razmisljala namesto tebe, ce se sam ne ves tocno...
Kolikokrat sem ze rekla, da si zelim biti tako easygoing kot ti..Tako prekleto ti zavidam to lastnost. Jaz sem pravo nasprotje. Vse reci mi pomenijo ogromno. Postavljam se na glavo, ko se mi podre ena kocka. Obupna sem. Trpincim se. A pri tebi je vse tako enostavno. Prav imas. Prekleto prav. Samo enkrat se zivi. Zakaj se ne bi temu primerno obnasali....
Zakaj bi si organizirali zivljenje in nacrtovali druzine, ce to pride samo po sebi..Zakaj bi se odselili od doma, ce bomo tako nekoc ostali sami...Zakaj bi...ce pa ni potrebno...Zakaj bi ce pa smo lahko v vrvezu trenutnosti in skacemo do neba...Zakaj bi se razburjali, ce lahko svoja custva izkricimo v pesem, ki nosi veliko vec...Zakaj bi stopil do nekoga in mu v obraz povedali kaj si mislimo, ce lahko pocakamo, da sam to ugotovi...Le zakaj bi se trudili, ce vse reci pridejo same...Zakaj bi se plazili, ce se drugi lahko plazijo za nami...Zakaj bi...
Smesen si mi. Ko se spomnim, da si mi rekel, da te prevec poznam. Res te. Vem, da je tale tvoja samozavestna drza samo farsa. Vem, da ti ni vseeno, vem da si me opazil, vem da si presenecen, vem da te je malce strah...a stojis kot najvecji frajer na svetu..haha..tako smesen si. Res te poznam. Te tvoje male zvijace, katere ne opazi vsak.
Kljub vsemu si ne znam razloziti vseh tvojih dejanj preteklega dne. A zakaj bi razmisljala namesto tebe, ce se sam ne ves tocno...
Kolikokrat sem ze rekla, da si zelim biti tako easygoing kot ti..Tako prekleto ti zavidam to lastnost. Jaz sem pravo nasprotje. Vse reci mi pomenijo ogromno. Postavljam se na glavo, ko se mi podre ena kocka. Obupna sem. Trpincim se. A pri tebi je vse tako enostavno. Prav imas. Prekleto prav. Samo enkrat se zivi. Zakaj se ne bi temu primerno obnasali....
Zakaj bi si organizirali zivljenje in nacrtovali druzine, ce to pride samo po sebi..Zakaj bi se odselili od doma, ce bomo tako nekoc ostali sami...Zakaj bi...ce pa ni potrebno...Zakaj bi ce pa smo lahko v vrvezu trenutnosti in skacemo do neba...Zakaj bi se razburjali, ce lahko svoja custva izkricimo v pesem, ki nosi veliko vec...Zakaj bi stopil do nekoga in mu v obraz povedali kaj si mislimo, ce lahko pocakamo, da sam to ugotovi...Le zakaj bi se trudili, ce vse reci pridejo same...Zakaj bi se plazili, ce se drugi lahko plazijo za nami...Zakaj bi...
sobota, 1. september 2007
Dez-sonce
Zunaj je povsem smesen dan...Sonce prijetno sije, mislim da imas danes neke posebne opravke, ter nisi z njo...hvala ti za tak lep soncen dan...Se perilo se mi zunaj lepo susi..Kar naenkrat zaslisim tip top po okenski polici...Zacel je padati dez...Si sel k njej? Jezna odidem pobrat perilo...Drobne kaplje se vsipajo z neba in jaz razmisljam zakaj si moral pokvariti vreme..Perilo ni ne suho ne mokro...nejevoljna sem ker ne vem kam naj ga dam...Vse zmecem na kup in se posvetim drugim obveznostim...Kar naenkrat me skoraj zaslepi sonca svetloba..pogledam ven..zunaj je spet en prekrasen dan..Soncek se prav prijetno smeji...Kaj je zdaj to? Si sel k njej samo po poljub ali kaj? Pojdi nekam no...ne grem se enkrat obesat perila, lahko da se bos spomnil, da si kaj pozabil pri njej...Sovrazim to...Ze malo razmisljam o tem ali bi ti dala blagoslov z njo, da vreme ne bo odvisno od vaju in moje jeze....Mah ne..Mogoce bo tebe prej srecala pamet hehe...
četrtek, 30. avgust 2007
...
Ono što je prošlo više ne postoji, ono što će biti, još došlo nije. Pa što onda postoji? Samo ona točka u kojoj se sastaju i prošlo i buduće. Eto, u toj točki cijeli je naš život! (L.N.Tolstoj)
Rabim te...
Gledam tvojo sliko.Potapljam se v te carobne temne oci.S prsti polzim preko tvojega obraza. O bog, koliko casa je minilo od takrat, ko sem se te takole dotikala. Mravljinci mi lezejo po telesu. Soncek moj...ves kolikokrat sem ti sla takole z roko cez obraz, te ljubkovala z pogledom in se napajala s tvojo sreco v oceh...Mucek, zakaj tega ni vec? Zakaj me zdaj lepo gledas samo s slike?Zakaj tega ni vec v realnosti...
Toliko casa je ze minilo..in tako prekleto te pogresam. Se vedno. Dalec od oci, dalec od srca, mi odmeva v glavi...A ne drzi. Se vedno si te tako zelim. Tistega najinega medvedjega objema. Tvoje zascitniske geste. Objem v katerem sem tako varna. Objem ki je tako disec in topel...In tvoj obraz vdihuje vonj moje koze ter prijetno momolja...smehljam se, ker mi vse to prija...Nato objem razprevain se srecava z ocmi...nato me poljubis. Kot da bi samo to bilo pomembno v tem trenutku. Kot da nicesar vec ne rabiva...
Tolikokrat si prisel samo po en objem in en poljub. Samo po izmenjavo te cudezne energije med nama. Tolikokrat si me cakal tam. In jaz sem tolikokrat lezla na tisti hrib po dozo pozitivizma ki ga oddajas..
Tako te rabim. Soncek, tako mi je hudo...Brez tega ne morem ziveti...Zakaj mi ne verjames? Rabim to, kar si mi dajal...ker zdaj sem tako mala in nemocna...Rabim tvoj objem v tem mrzlem turobnem dnevu...Rabim tisto razumevanje in nekoga ki me bo poslusal...
Zakaj si nama vse to vzel? Zakaj?
Solze mi polzijo po obrazu, ceprav sem si obljubila, da ne bom jokala...Pogresam te, ceprav sem rekla, da sovrazim tvoj namisljen perfect lajf...Brez tebe je vse sivo...dan je tako tih...nem, brez besed igrivosti in srece...tako zarotnisko je tiho in drzi se stran od mene...kot da bi cel svet bil njegov..jaz pa na drugi strani sama...Zdi se mi, da so ti turobni oblaki samo nad menoj...ker se je ta sivi dan narisal zame...
Pogresam te soncek...Obstaja karkoli na tem svetu, kar mi lahko vrne vse to..zivljenje, upe...Ali obstaja nacin, da se samo za trenutek vrnem tja kjer sem bila...Obljubim, da bom povsem ubogljiva...samo vrni mi delec tistega...
Ne poznam taksnega cloveka...soncek...niti ga ne morem najti ce iscem po celem svetu...ker je samo tvoj objem tako topel, ker samo tvoje oci tako zarijo...vse drugo je samo odsev...samo senca...
Rabim te...Tako prekleto rabim dozo tebe....
Hocem sonce
Nimas srca. Prav zares ne.
Se ne zavedas kaj pomeni bolecina? Si ne predstavljas da trpim? Kako si lahko tako sebicen? Poznas me..tako zelo. Popolnoma. V dno duse me poznas. Ves kako se zdaj pocutim. Ves kaj razmisljam. Ves da te obtozujem. Vse to ves. A kljub vsemu se ne povleces nazaj. Stojis vzravnano pred menoj in mi kazes svojo sreco. Si res tako privoscljiv? Ali res tako leden?
Nekoc si bil sonce, zdaj pa si dez...Zdaj si ta nevihtni oblak, ki grozi vsak dan. Zdaj si to turobno vreme, ki stemni se tako lep dan...
Kolikokrat sem ti rekla, da dez pada takrat ko je nekaj narobe? Takrat, ko nekdo pocne tisto kar ne bi smel...Zakaj ne nehas s temi tvojimi bedarijami, da imamo se malo sonca...Saj ves, da mi sonce daje energijo...Daj prosim te, malce zmanjsaj to svoje dirjanje z njo...Kaj res ne vidis da to privablja dez....
Enkrat sem ti pripovedovala...o Njemu...sanjskem moskem, s katerim mi vreme ni naklonjeno. Vedno kadar se zmeniva pada dez. Znamenje. Nehala sem s temi srecanji, ker se mi je zazdelo, da nekdo nasprotuje temu, da mi nekdo od zgoraj hoce povedati, da ni prav to kar pocnem....
In danes ko sem zalostna, zopet pada dez...Zunaj so temni dnevi, ker si ti z njo.. Tako enostavni so znaki nekaterih dejanj. Zakaj mi ne verjames?
Se spomnis da je nama sijalo sonce? Se spomnes koliko lepih dni sva prezivela...Soncnih. Ko sva se oba napajala z energijo vsemogocnega sonca in zarela...Se spomnis?
Mene to stanje ubija...V temi svetlobe...Sonce za oblakom...brez energije in volje za zivljenje...Daj prosim te poisci pravo pot...in podari malo sonca...
Se ne zavedas kaj pomeni bolecina? Si ne predstavljas da trpim? Kako si lahko tako sebicen? Poznas me..tako zelo. Popolnoma. V dno duse me poznas. Ves kako se zdaj pocutim. Ves kaj razmisljam. Ves da te obtozujem. Vse to ves. A kljub vsemu se ne povleces nazaj. Stojis vzravnano pred menoj in mi kazes svojo sreco. Si res tako privoscljiv? Ali res tako leden?
Nekoc si bil sonce, zdaj pa si dez...Zdaj si ta nevihtni oblak, ki grozi vsak dan. Zdaj si to turobno vreme, ki stemni se tako lep dan...
Kolikokrat sem ti rekla, da dez pada takrat ko je nekaj narobe? Takrat, ko nekdo pocne tisto kar ne bi smel...Zakaj ne nehas s temi tvojimi bedarijami, da imamo se malo sonca...Saj ves, da mi sonce daje energijo...Daj prosim te, malce zmanjsaj to svoje dirjanje z njo...Kaj res ne vidis da to privablja dez....
Enkrat sem ti pripovedovala...o Njemu...sanjskem moskem, s katerim mi vreme ni naklonjeno. Vedno kadar se zmeniva pada dez. Znamenje. Nehala sem s temi srecanji, ker se mi je zazdelo, da nekdo nasprotuje temu, da mi nekdo od zgoraj hoce povedati, da ni prav to kar pocnem....
In danes ko sem zalostna, zopet pada dez...Zunaj so temni dnevi, ker si ti z njo.. Tako enostavni so znaki nekaterih dejanj. Zakaj mi ne verjames?
Se spomnis da je nama sijalo sonce? Se spomnes koliko lepih dni sva prezivela...Soncnih. Ko sva se oba napajala z energijo vsemogocnega sonca in zarela...Se spomnis?
Mene to stanje ubija...V temi svetlobe...Sonce za oblakom...brez energije in volje za zivljenje...Daj prosim te poisci pravo pot...in podari malo sonca...
sreda, 29. avgust 2007
sprasujem se...
Nisem in sem. Vem in nimam pojma. Lizem si rane in molcece zrem v svet. Moj odsev v ogledalu mi daje malo upanja. Tako odrasla delujem in tako samozavestna. Vse se da prekriti. S seksi oblacilci. S stilom. Z make upom in zapeljivim pogledom. Tudi samozavest pomnoziti. In takrat se ne vidi, da je za vsemi temi plastmi upijoce bitjece. Ki hrepeni po enem samem klicu. Njegovem. Ki hrepeni po enem samem dotiku-njegovem. Ne vidi se, da se po glavi sprehaja en povsem preprost mladenic.
In nihce ne ve, da moje oci na trenutke zazarijo prav s posebno noto zalosti, zaradi enega osebka, ki je vsesplosno...em...povsem obicajen. Prav nic izstopajoc. Prav nic ˝lep˝.
Nihce ne ve, da zadrhtim ob misli kako je bilo..vedno ko mi trenutek priklice spomine v glavo. Nihce ne ve, da mi ni lepo..da bi rada vse to kar imam delila z njim...mu dala to energijo in samozavest..nihce ne ve, da imam toliko tistih srcnih zgodb, ki mu jih nisem...pa bi zelela povedati...tistih, ko govorim brez da bi vmes enkrat vdihnila dve uri skupaj....da imam toliko teh in onih misli o zivljenju, katere znava samo midva tako neskoncno razpravljati...
In sprasujem se..ce se tudi z njo pogovarja toliko kot se je z mano? Ali ima tudi ona vso to energijo in iskrice v oceh? Ali ima tudi ona sanje in upe? Ali tudi njej pomeni toliko kot meni???
torek, 28. avgust 2007
the way i are
I ain’t got no money
I ain’t got no car to take you on a date
I can’t even buy you flowers
But together we could be the perfect soulmates
Talk to me girl
~ Bridge ~ Keri Hilson ~
Oh, baby, it’s alright now, you ain’t gotta flaunt for me
If we go and touch you can still touch my love, it’s free
We can work without the perks just you and me
Thug it out ‘til we get it right
~ Chorus ~ Keri Hilson, Timbaland ~
(Keri)
Baby if you strip, you can get a tip
‘Cause I like you just the way you are
(Timbaland)
I’m about to strip and I’m well equipped
Can you handle me the way I are?
(Keri)
I don’t need the G’s or the car keys
Boy I like you just the way you are
(Keri & Timbaland)
Let me see ya strip, you can get a tip
‘Cause I like, I like, I like….
~ Verse 2 ~ Timbaland ~
I ain't got no VISA
[The Way I Are lyrics on http://www.metrolyrics.com]
I ain’t got no Red American Express
We can’t go nowhere exotic
It don’t matter ‘cause I’m the one that loves you best
Talk to me girl
~ Bridge Repeat ~ Keri Hilson ~
Oh, baby, it’s alright now, you ain’t gotta flaunt for me
If we go and touch, you can still touch my love, it’s free
We can work without the perks just you and me
Thug it out ‘til we get it right
~ Chorus Repeat ~ Keri Hilson & Timbaland ~
(Keri)
Baby if you strip, you can get a tip
‘Cause I like you just the way you are
(Timbaland)
I’m about to strip and I’m well equipped
Can you handle me the way I are?
(Keri)
I don’t need the G’s or the keys
Boy I like you just the way you are
(Keri & Timbaland)
Let me see you strip, you can get a tip
‘Cause I like you just the way you are
~ Rap Verse ~ D.O.E. ~
Baby girl, I don’t got a huge ol’ house,
I rent a room in a house
Listen baby girl, I ain’t got a motorboat,
But I can float your boat
So listen, baby girl, once you get a dose of D.O.E
You gon’ want some mo’
So listen, baby girl, when I’m naked I want you there,
Want you there, yeah.
I ain’t got no car to take you on a date
I can’t even buy you flowers
But together we could be the perfect soulmates
Talk to me girl
~ Bridge ~ Keri Hilson ~
Oh, baby, it’s alright now, you ain’t gotta flaunt for me
If we go and touch you can still touch my love, it’s free
We can work without the perks just you and me
Thug it out ‘til we get it right
~ Chorus ~ Keri Hilson, Timbaland ~
(Keri)
Baby if you strip, you can get a tip
‘Cause I like you just the way you are
(Timbaland)
I’m about to strip and I’m well equipped
Can you handle me the way I are?
(Keri)
I don’t need the G’s or the car keys
Boy I like you just the way you are
(Keri & Timbaland)
Let me see ya strip, you can get a tip
‘Cause I like, I like, I like….
~ Verse 2 ~ Timbaland ~
I ain't got no VISA
I ain’t got no Red American Express
We can’t go nowhere exotic
It don’t matter ‘cause I’m the one that loves you best
Talk to me girl
~ Bridge Repeat ~ Keri Hilson ~
Oh, baby, it’s alright now, you ain’t gotta flaunt for me
If we go and touch, you can still touch my love, it’s free
We can work without the perks just you and me
Thug it out ‘til we get it right
~ Chorus Repeat ~ Keri Hilson & Timbaland ~
(Keri)
Baby if you strip, you can get a tip
‘Cause I like you just the way you are
(Timbaland)
I’m about to strip and I’m well equipped
Can you handle me the way I are?
(Keri)
I don’t need the G’s or the keys
Boy I like you just the way you are
(Keri & Timbaland)
Let me see you strip, you can get a tip
‘Cause I like you just the way you are
~ Rap Verse ~ D.O.E. ~
Baby girl, I don’t got a huge ol’ house,
I rent a room in a house
Listen baby girl, I ain’t got a motorboat,
But I can float your boat
So listen, baby girl, once you get a dose of D.O.E
You gon’ want some mo’
So listen, baby girl, when I’m naked I want you there,
Want you there, yeah.
Strah
Sla sem malo. Naokoli. Obiskat in pogledat obraze, ki jih dolgo nisem videla. Pokukat v zivljenja katera nekaj casa nisem spremljala. In presenetili so me. Nekdaj nezadovoljna znanka je zdaj odrasla in skoraj porocena zenskica, ki je izoblikovala svoj look do potankosti in style do profesionalnosti. In druga, nekoc zmedena, pocasi dojemljiva zenskica se je ustalila. Nasla svojo polovico in razmislja o cisto zaresnem odraslem zivljenju. In tretja, nasmejana vesela in debela okroglolicna dekla, je svoje kilograme razdelila na pol, se zacela intenzivno ukvarjati s kar nekaj recmi in spremenila svoje obnasanje.
Saj v notranjosti so vse iste. Vendar imajo drugacno zivljenje navzven. In jaz jih gledam. Zdi se mi kot da jih ne poznam. Kot da jim ne pripadam vec. Kot da sem sama ostala tam nekje. Ne vem s kom naj zdaj delim svoje zgodbe o flirtih in pogledih, da ne bom postala dolgocasna. Grabi me panika, kaj se dogaja okoli mene. Smejim se drugim, da so ostali na poti. Da niso sli tja kamor bi morali iti, da se bojijo odrasti. In vendar bom na koncu slabsa od njih.Niti tega ne bom imela kar imajo oni. Ker imam svoje predstave, kaj bi moralo biti in kako. Pa v realnosti ne potegne vedno.
Zbegana, rahlo izgubljena na poti. In prestrasena. Rabim samo roko, ki me bo slepo odpeljala do poti, da lahko hodim naprej in mi obrisala strah z oci. Ker se bojim sebe, kakrsna postajam. Ne zanimajo me nova poznanstva, bojim se novih vtisov in stikov..Dobrih in slabih. Nimam moci. Se enkrat. Se enkrat znova blesteti v najlepsi luci in se truditi. Zakaj?Ce pa tako nikoli nima smisla. Ce obstaja nekaj kar JE mogoce, potem preskocimo zacetek...ker jaz ne morem vec. Zbegana in vrtljiva okoli svoje osi lovim dnevu rep. Brez glave. Brez pravih misli. Brez pravih dejanj.
Bojim se da bom postala taksna kot so Oni, ki sem jih vedno obtozevala. Bojim se da bom se eden izmed zblojencev na tem planetu. Bojim se da bom se en propadel student, se ena brezposelna oseba, se ena zapuscena zenska, se eno prevarano bitje, se eno strto srce...
ponedeljek, 27. avgust 2007
wait for you
Wait For You
Now I’m missing you and I’m wishing you would come back through my door
Why did you have to go?
You could have let me know; so now I’m all alone
Girl you could have stayed but you wouldn’t give me a chance
With you not around it’s a little bit more than I can stand
And all my tears they keep runnin’ down my face
Why did you turn away?
So why does your pride make you run and hide
Are you that afraid of me?
But I know it’s a lie what you keep inside
This is not how you want it to be
So baby I will wait for you
Cause I don’t know what else I can do
Don’t tell me I ran out of time
If it takes the rest of my life
Baby I will wait for you
If you think I find it just ain’t true
I really need you in my life
No matter what I have to do
I’ll wait for you
Been a long time since you called me
(How could you forget about me)
You gotta be feeling crazy
How can you walk away
(When) Everything stays the same
I just can’t do it baby
What will it take to make you come back
Girl I told you what it is and it just ain’t like that
Why can’t you look at me?
You’re still in love with me
Don’t leave me crying
Baby why can’t we just start all over again
Get it back to the way it was
If you give me a chance I can love you right
But you’re telling me it won’t be enough
So baby I will wait for you
Cause I don’t know what else I can do
Don’t tell me I ran out of time
If it takes the rest of my life
Baby I will wait for you
If you think I find it just ain’t true
I really need you in my life
No matter what I have to do
I’ll wait for you
So why does your pride make you run and hide
Are you that afraid of me?
But I know it’s a lie what you’re keeping inside
That is not how you want it to be
Baby I will wait for you
Baby I will wait for you
If it’s the last thing I do
Baby I will wait for you
Cause I don’t know what else I can do
Don’t tell me I ran out of time
If it takes the rest of my life
Baby I will wait for you
If you think I find it just ain’t true
I really need you in my life
No matter what I have to do
I’ll wait for you
I’ll be waiting …
Zakaj
Saj si govorim da ne bom. Nenehno ponavljam. A vem da mi notranjost krici nekaj drugega.Sprasujem se zakaj se na situacije zmeraj odzovemo tako, da potem trpimo? Zakaj se prav radi trpincimo?
I hate you
Toliko tega. prekleto jezna sem. Nase. Pogled na tvoje ime me vznemirja. Tudi ce si povsem tiho mi gres na zivce. Ker vem kako srecno persono igras. Neskoncno srecen si. Popoln. Tvoj dan je vedno popoln. Tudi takrat ko je vse v pizdi si reces, da je lep dan. Igralec. Brez meja. Vecni faking optimist. Al kaj si. Iluzionist mogoce. Zivis v svojih sanjah, ki ne obstajajo. Faking srecen lajf, aha. Slepis se, da me kar glava boli, ko si te predstavljam. Lobanja mi hoce pociti,ko v njej narisem tvojo sliko. Ker vem kako se obnasas. Ker vem kako igras.
Kako lahko?Poden od cloveka.Igralec. Slepar.
Jezis me, brez da bi odprl usta. Niti vedeti nocem koliko atomov jeze bi se razletelo v trenutku, ko bi zaslisala tvoj glas. Ker te tako sovrazim. Sovrazim to zaigrano sreco in predstavo perfect lajfa...ki je vse prej kot to.
Zakrnelo telo in dusa satana.
Nicesar nisi vreden. Niti enega pogleda. Zmrazi me dejstvo, da obstaja kdaj moznost da se zopet srecava ali bognedaj dotakneva. Pusti ta strup pri sebi..ne polivaj me s svojim sokom starosti zarad katerega bom okamenela in ostarela. Prosim te drzi se se naprej tako vljudno stran od mene. Brez glasu. Brez dotika. brez pogleda. Ker se bojim da bom v trenutku ostarela. zakrnela in postala samo navidez srecna. Taksna kot ti. Sovrazim te.
Kako lahko?Poden od cloveka.Igralec. Slepar.
Jezis me, brez da bi odprl usta. Niti vedeti nocem koliko atomov jeze bi se razletelo v trenutku, ko bi zaslisala tvoj glas. Ker te tako sovrazim. Sovrazim to zaigrano sreco in predstavo perfect lajfa...ki je vse prej kot to.
Zakrnelo telo in dusa satana.
Nicesar nisi vreden. Niti enega pogleda. Zmrazi me dejstvo, da obstaja kdaj moznost da se zopet srecava ali bognedaj dotakneva. Pusti ta strup pri sebi..ne polivaj me s svojim sokom starosti zarad katerega bom okamenela in ostarela. Prosim te drzi se se naprej tako vljudno stran od mene. Brez glasu. Brez dotika. brez pogleda. Ker se bojim da bom v trenutku ostarela. zakrnela in postala samo navidez srecna. Taksna kot ti. Sovrazim te.
nedelja, 26. avgust 2007
Nekoga moras imeti rad
Nekoga moras imeti rad
Nekoga moras imeti rad,
pa ceprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moras nasloniti roko na ramo,
da se, lacna, nasiti blizine,
nekomu moras, moras,
to je kot kruh, kot pozirek vode,
moras dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plasne ptice nemoci
- nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in neznosti -,
nekoga moras imeti rad,
pa ceprav trave, reko, drevo ali kamen
ker drevesa in trave vedo za samoto
- kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa ceprav se za hip ustavijo -,
ker reka ve za zalost
- ce se le nagne nad svojo globino -,
ker kamen pozna bolecino
- koliko tezkih nog
je ze slo cez njegovo nemo srce -,
nekoga moras imeti rad,
nekoga moras imeti rad,
z nekom moras v korak,
v isto sled -
o trave, reka, kamen, drevo,
molceci spremljevalci samotnezev in cudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
Ivan Minatti
sobota, 25. avgust 2007
Stegnila bom kremplje...
Zeljan si ljubezni. Naslanjas se nanjo in hkrati jo drzis kot bilko nalahno. in vendar mocno se oklepas tistega kar ti daje. zasanjanega nekaj malega v njenih otroskih oceh. vidi se iz aviona, da nista perfect par. vsaj po moji oceni to ni par za dolgo. mogoce se motim. mogoce le moje zmedeno srce to vidi s taksnimi ocmi. nimam pojma. ampak vem, da mi nekaj ne da miru. vrtim se kot macka okrog vrele kase. samo vprasanje casa je kdaj bom stegnila svoje kremplje. nimam te pravice, vem..niti nisem v teh receh spretna...vedno sem sama porazanec v taksnih bojih. ker prevec custvujem. ker prevec in vse povem. zavedam se da je pametneje ostati na mestu in ohraniti mirno kri, a nek vrag v meni mi ne da miru...
Lahko bi cakala da se oglasis iz vljudnosti in sam potrkas na moja vrata...a dvomim da po vsem kar se mi je zgodilo premorem toliko potrpezljivosti...Se bolj temperametna sem, mucek moj, se bolj napadalna in iskriva...in moji kremplji so zdaj ravno prav nabruseni.
Kaj je to?
Ne vem kaj mi je. Kaj me grabi zadnje dni? V trebuhu me stiska. Jem bolj malo oz.tako malo da se sama ne morem verjeti. Po glavi se mi neprestano kotali eno in isto ime, pred ocmi pa se mi predvajajo iste slike,..ti in ona...ona in ti... Ko vidim, kdaj prides domov, me se bolj zvije v trebuhu, ker je to dokaz, da so bila moja ugibanja pravilna. Se bolj me boli, ker ne vem, ce si prisel sam ali z njo...
Samo priblizen oris tebe me spravi s tira. Samo priblizna slika in nisem vec tista samozavestna bejba za katero so me imeli vsi okoli mene ta mesec. Kar naenkrat izgubim moc. Le kako je to mogoce? Delujes tudi na daljavo? Nocem niti slisati tvojega glasu, ker vem da bi me ubilo..ubila bi me tvoja popolnost zivljenja in neskoncna sreca katero tudi ce je ni, zaigras, vedno.
Cudna ura je...a jaz cakam da odides iz mojih misli, da grem lahko spat. Ker te je prevec v meni. Prevec zasedas moje misli. Ni niti prostora za spanec. sprasujem se kako to naredis...lahko jaz vplivam nate na daljavo? Verjetno zdajle ne...ker stejes srcke okrog svoje glave in sem jaz prav zadnja oseba na svetu na katero bi pomislil...
A jaz mislim nate..tako faking sebicen si...
Samo priblizen oris tebe me spravi s tira. Samo priblizna slika in nisem vec tista samozavestna bejba za katero so me imeli vsi okoli mene ta mesec. Kar naenkrat izgubim moc. Le kako je to mogoce? Delujes tudi na daljavo? Nocem niti slisati tvojega glasu, ker vem da bi me ubilo..ubila bi me tvoja popolnost zivljenja in neskoncna sreca katero tudi ce je ni, zaigras, vedno.
Cudna ura je...a jaz cakam da odides iz mojih misli, da grem lahko spat. Ker te je prevec v meni. Prevec zasedas moje misli. Ni niti prostora za spanec. sprasujem se kako to naredis...lahko jaz vplivam nate na daljavo? Verjetno zdajle ne...ker stejes srcke okrog svoje glave in sem jaz prav zadnja oseba na svetu na katero bi pomislil...
A jaz mislim nate..tako faking sebicen si...
Ne vem kako
Imam navdih. Imam sto in se sto besed, ki bi jih napisala zate. Imam sliko..tebe...zeljo..in nekje mene...Imam. Vir, ki bi lahko bruhal in spletal cele noci. A se nocem zapletati v misli z nekomer kot si ti. Ker vem, da si ne zasluzis. Ker vem da je prevec ze to, da po cele dneve sedis v moji glavi. Mi odzvanjas v povezavi z nekim zenskim imenom...in ustvarjas sive lase.
Priznam bojim se. zapasti zopet v tvoj krog. V tisto carobno ubijajoce sukanje okoli tebe. Bojim se da me bo sivi vsakdan zopet pripeljal na staro pot. Zato sovrazim vse reci, ki me spominjajo na to. Sovrazim neprijazno prodajalko, ki mi zabrusi, da nisem prav nastela denar, sovrazim vse tiste mulce ki posedajo pred trgovino in rastejo v nekaj nedolocenega, nekaj brezveznega. Sovrazim vse to kar me spominja, da je dan tukaj spet siv in pocasen. Da je ulica prazna in moja glava v nasprotju z ulico je polna..polna tebe. Kot da res ne bi bilo nikogar pametnejsega na tem svetu. Kamorkoli se obrnem je vse prazno. Tudi On je doma. njegov jekleni konjicek je zunaj. Kaj za vraga pocnejo vsi ti ljudje doma? In kje za vraga si ti? Si z njo? Me bo ta misel, da si morda z njo na izleteku pozrla danes, ko ulice kricijo svojo praznino vame...
Toliko tega imam...toliko tega ti hocem dati, a vem da si ne zasluzis. Vem da bom samo trpela, ce storim ta korak. Vem, da bom zopet jokala in se sprasevala zakaj. Zopet se prepricevala, da premorem zdravo pamet...Ta tok misli me dusi..Ne vem kako naj te spravim iz glaveee
Spomini
Vseskozi me je spremljal z ocmi. Bil mi je za petami kamor koli sem sla. Njegovo obozevanje v narekovajih mi je prijalo, a oci sem imela nekje drugje. Kot najstnica...Hm, pa saj je vse dovoljeno ce si na drugem koncu sveta...Kjer svet obstaja zato, da lahko ponoci pleses pod sojem luci...Da se lahko brezskrbno smejis in neskoncno flirtras...vse je dovoljeno ker je to obdobje v letu, ko odklopis vse kar te mori in vkljucis stikalo za uzivanje...
Prija mi tvoje laskanje. Priznam. In vendar se drzim stran. Sama sebi sem smesna. niti ne vem kaj tocno hocem s tem doseci. Ko sem na poti iz toaletnih prostorov me nekdo zgrabi za pas. Nalahno in vendar tako cvrsto. Odskocim, ceprav mi je nacin dotikanja vsec,ter se obrnem z grdim pogledom. Vidim da si zopet ti. To noc si si zadal nek cilj, kajne...si mislim ko se ti nasmehnem in pustim tvoje roke na mojem telesu.
Pleseva. Stran od vseh radovednih oci, ki naju poznajo. V mnozici nepoznanih ljudi. In nikogar ne gledava. Razen drug drugega. zvijava se drug ob drugem v ritmu glasbe in cutim tvoje pospeseno dihanje. Dotikas se me vsepovsod kot da bi si zelel zapomniti vsak delcek mojega telesa in pustim ti da vse to naredis tako kot bi to zares bil del plesa ki ga pleseva...Kar naenkrat zacutim toplino tvojega obraza tik ob mojem...Najina pogleda se srecata. Po glavi mi s svetlobno hitrostjo drvi vprasanje ja ali ne in se zaletava z enega konca glave na drugo...Tako zelo bi si zelela teh ustnic, ki se mi ponujajo, loci me pa samo milimeter...Ravno v tem trenutku se misel zaleti v drugo stran in v glavi mi odmeva NE..nasmehnem se in preprecim blizino ki bi naju privedla do cesarkoli...Saj si v resnici ne zelim..samo ta trenutek je bil tako primeren in midva sva bila tako..fuf...ne morem se umiriti...Ko bi le vedel kaj mi v tem trenutku frci po glavi..zvlekla bi te v najtemnejsi kot in nehala razmisljati...
Vem, da si samo cakal..na en majhen pogled in znak...Samo primaknila bi ustnice pa bi prezivela noc skupaj..A sem naju grdo iztrgala iz vrtinca dogajanja...ti rekla, da greva k ostalim...
Verjetno me se sedaj sovrazis za to. Da nisem izkoristila carobnega trenutka tiste noci...Tudi nase sem jezna, ne skrbi...Ker tega vecera ne bo nikoli vec...Ker ne bom nikoli mogla reci, da se je najin prvi poljub zgodil na drugem koncu sveta...tam na majhni celini v eni nori diskoteki...
Grr...
Kljub vsemu si me tudi nadaljne dni spremljal s pogledom...se me dotikal ob vsaki priloznosti, bil tako prijazen in ustrezljiv, spravljal me v smeh in me na trenutke objel..povsem nalahno preko rame...povsem neopazno...Mogoce si samo domisljam a ta objem je bil tako topel..prijala mi je tvoja prisotnost...Smejoc sem se nagibala k tebi in si zelela, da ne nehas me cohljati po hrbtu...
Mogoce bo se kdaj...priloznost za najin objem...za tisti poljub, ki se je izgubil v preglasnem prostoru...mogoce bo se kdaj..obljubim da tokrat ne bom zbezala :)
Najina fotka
Gledam vse te slike. Spomini bodo ostali. Spomini norih noci. Preplesanih v objemu enega in gledajoc za drugimi. Vse je bilo tako brezskrbno in preprosto. Srecno. Ena slika mi je posebej vsec. Rada bi jo uokvirila. Ceprav si nic ne pomeniva. A zdi se mi da sva tako lepa.
Opazila sem te ze na letaliscu in takoj sem vedela,da bom naslednjih nekaj dni spremljala to figuro nenehno. In zdaj imava slikico. Malo porocno slikico. Nerodno mi je, ker na njej viddno zarim. Nerodno ker sem videti srecna. Ne vem zakaj. Ne vem kaj je bilo tistega vecera, a vseskozi sem si noro zelela tvoje blizine.
Ta trenutek zelje in prisotnosti Naju je ovekovecil tvoj fotoaparat v nekih rokah. Ostala bo za vedno...najina fotka z nekega lepega dopusta..
Bolje je tako
Polno misli in nevednost. Vcasih je bolje tako.Da ne ves. Ni nicesar kar bi popvzrocalo vulkan v tebi. Kar bi ti privabljalo solze v oci. Vsec mi je ta mir. zivljenje brez pretresov.brez povzrociteljev potresov.
petek, 24. avgust 2007
konec
Vsaka zgodba ima konec. Eno veliko crno piko na koncu pripovedi. Tudi najina. Uzivas v njenem objemu, a meni se ne da iti to bitko...s teboj, z njo, s casom, z usodo...Toliko tega me se caka. Sirni svet zre vame, v mojo preobrazbo. Povzrocam rdecice na vsakem koraku, igram zapeljivko ob vsakem sprehodu in radovedno koketiram s sirnim planetom...
Nic mi ne mores..ne ti ne tvoja ljubezen, ki je tako puhlo ravnanje skakanja iz enega zacasnega stolcka na drugega...brezglavo najstnisko zaljubljanje in risanje oblakov...
Danes sem tako na tle, tako prizemljena, da mi gre na bruhanje ob tvojem kao romanticnem pogledu..Tako prazen si, ker si tako kratkotrajen...Tako strasno dolgocasen...Hocem nekaj vec. Ne vem zakaj sem se ustavila ob tebi..pojma nimam...
Nic mi ne mores..ne ti ne tvoja ljubezen, ki je tako puhlo ravnanje skakanja iz enega zacasnega stolcka na drugega...brezglavo najstnisko zaljubljanje in risanje oblakov...
Danes sem tako na tle, tako prizemljena, da mi gre na bruhanje ob tvojem kao romanticnem pogledu..Tako prazen si, ker si tako kratkotrajen...Tako strasno dolgocasen...Hocem nekaj vec. Ne vem zakaj sem se ustavila ob tebi..pojma nimam...
četrtek, 9. avgust 2007
Nic ne morem
Nic ne morem..Tako nemocna sem...Sama na tleh. Objokana...Cisto na tleh...Nicesar ne morem...Ti si na potezi..lahko samo cakam...
Sedim in zrem v ta prekleti telefoni n kot ze tolikokrat cakam, da zazvoni...Prosim boga, da uslisi moje prosnje...Derem se v veter ki mi rise brazde po obrazu in susi solze ki kapljajo kot za stavo..Kotalijo se druga za drugo..mi zastirajo pogled in zelijo zaliti bolecino mojega srca....
Nicesar ne morem...Lahko sam umrem in se posusim od staranja...Lahko samo jocem...in sedim in sedim in jocem in gledam...Ne vem kaj je boljse in kaj je prav..nicesar ne vem vec...noro je to kar se dogaja z mano...ne moreeeeeem...se derem v veter in cutim, da me tolazi....a izpred oci mi ne gre slika s tvojo podobo...kako jo poljubljas...s tvojo podobo, ko si zaljubljen spet....vendar tokrat ne vame...
Sedim in zrem v ta prekleti telefoni n kot ze tolikokrat cakam, da zazvoni...Prosim boga, da uslisi moje prosnje...Derem se v veter ki mi rise brazde po obrazu in susi solze ki kapljajo kot za stavo..Kotalijo se druga za drugo..mi zastirajo pogled in zelijo zaliti bolecino mojega srca....
Nicesar ne morem...Lahko sam umrem in se posusim od staranja...Lahko samo jocem...in sedim in sedim in jocem in gledam...Ne vem kaj je boljse in kaj je prav..nicesar ne vem vec...noro je to kar se dogaja z mano...ne moreeeeeem...se derem v veter in cutim, da me tolazi....a izpred oci mi ne gre slika s tvojo podobo...kako jo poljubljas...s tvojo podobo, ko si zaljubljen spet....vendar tokrat ne vame...
Cry cry
Ce bi na kolenih prosila....ne bi prisel...Ce bi jokala na ves glas, me ne bi spravil v dobro voljo...Ce bi umrla pred tvojimi ocmi..mi ne bi dal tistega kar hocem...
Ker ne mores...Silim vate? Obsedena sem s tabo..z mislijo, da si kar na enkrat postal nekaj nedosegljivega...Ne morem...Se sprijazniti z dejstvom..Ne mores se kar spreminjati...Spreminjati mene in sebe...Spreminjati svojo zaljubljenost...
Nikol vec ne bom
Prisezem da ne
Nikoli vec se ne bom zaljubila. Ker tako prekleto boli, ko se obrnes stran in oddides v drugo smer...ko kar naenkrat te nekdo zaslepi..nenehno bi morala hoditi za teboj..pa ne morem ...ne zmorem tega...utrujena sem...od zivljenja in bitke s teboj...
Bojim se vsake tvoje besede...ker vem kako vplivas name...Ker vem, da sem nora...Ker cutim...da je noro vse kar se dogaja...Ker vem da z vsako besedo zarezes vame...Ker vem, da z vsakm novim podatkom poci delcek mojega srca...
Fuuuuck, spet se bo razletelo na tisoce kosckov in spet ga bom krpala toliko casa...Ne morem soncece...Zakaj mi to delas? Si sploh clovek...ali res bitje brez srca...???Dajem ti vse...vse kar imam, tu sem ...vedno, kadarkoli me rabis...a ti me zasipas z zalostjo...vsak pogovor s teboj povzroci solze...prav vsak...umrla bom...ne morem vec..Ne zmanjka mi solza...in ne obstajajo opravila s katerimi bi se tako zamotila...
Soncece moje...ne morem...prosim te reci da je bila to samo mora...res ne morem tega...Nimam vec solza..Moje telo drhti od misli in bolecine...Moje roke so zeljne tvojega dotika...Vsaka celica vpije po tebi...Ne morem...prosim te prenehaj s tem...Ker je noro..ne izdrzim vec...
Ne morem
Te lahko priklicem z mislimi? Z mojimi zeljami? Te lahko? Tako zelo te pogresam misek moj....Zakaj se tvoja pot ne kriza z mojo? Zakaj hodis v drugo smer? Zakaj noces z mano pogledati v isto smer?
Ubija me misel, da si zdaj z njo...Da njo bozas s tistimi neznimi gibi in jo poljubljas na celo, vrat, nos...Da jo razvajas, ji nudis uzitke in isces konce in zacetke strasti...Ubija me ta misel...Se bolj mucim samo sebe z vsem tem razmisljanjem..vsi drugi mislijo, da sem ze malo nora..A jaz gledam v tvojo sliko in preucujem globino tvojih oci...Se spomnem tvojega nasmeha in pogleda...Tvojega pozitivizma...Tako te pogresam soncece moje...
Rabim te..da posijes v moje zivljenje in mi osmislis to poletje...Rabim,da me navdihnes spet da iz mene privrejo besede povezane v vrtinec misli....nore asociacije povezane s tvojimi obcutki...Rabim vse to..sama tega nimam...
Kaj naj naredim? Kam se naj obrnem?H kateremu angelu naj prosim zate? Ne morem brez tebe...res ne...soncek pridi nazaj prosim te...
Intenzivno
Sploh ves kako boli...ko zarijes svoje ostre besede vame...Cakajoc nate..cakajoc na ta trenutek, videti te in biti s tabo..sanjajoc o nama...v vsem tistem raju, razmisljujoc da si ob meni...potem pa padec na tla...trdna tla in se malo nizje...Zarijes mi noc v rano z veliko hitrostjo, prav neusmiljeno praskas in grebes po rani, ko mi omenis Njo...
Jeza, bes, srd...nastanejo iz strasti, hrepenenja, zelje, energije...Ne morem biti tiho..Zalucala bi to napravo in te izbrisala s tega sveta..Da te nikoli vec ne vidim, kaj sele slisim..A ne morem..Tako nemocna sem...Pece me ta rana po kateri neusmiljeno kopljes..Jecim od bolecine in govorim bedarije..Spet mi je zal..Vedno znova..Da se nisem tiste noci prepustila objemu neznanca, da sem te ves ta cas nosila v svojih vrocih mislih, da sem zaspala z mislijo nate, da nisem hotela njegove telefonske zaradi tebe....
Boli,..tako zelo,da ne sledim svojim mislim niti toku besed...vseeno mi jeza vse...in hkrati mi je tako mocno zal za vse kar sem naredila zate..cutim tako mocnocustvo, da bi lahko s temi ognjenimi zoblji napisala v led tvoje ime...Tako zelo zarim in cutim...intenzivno...
Ne ves kaj pocnes..Vedno ustvarjas solze na mojem obrazu..Sovrazim te in vseeno te ljubim...Tako neumnomesano custvo...Nikoli ne bos vedel kaj bi lahko bilo...ce bi bilo..nikoli in ne zelim si nicesar vec od tebe...Tako mala sem..izhlapela sem v tem trenutku...V trenutku katerem si vsa pricakovanja ubil in pohodil...padla sem na tla in izginila...Nimam vec energije, ki sem jo pridno nabirala vse te dni...Nimam volje, notranjega miru in zagona...Imam samo zarece srce, ki prevec boli...
Jeza, bes, srd...nastanejo iz strasti, hrepenenja, zelje, energije...Ne morem biti tiho..Zalucala bi to napravo in te izbrisala s tega sveta..Da te nikoli vec ne vidim, kaj sele slisim..A ne morem..Tako nemocna sem...Pece me ta rana po kateri neusmiljeno kopljes..Jecim od bolecine in govorim bedarije..Spet mi je zal..Vedno znova..Da se nisem tiste noci prepustila objemu neznanca, da sem te ves ta cas nosila v svojih vrocih mislih, da sem zaspala z mislijo nate, da nisem hotela njegove telefonske zaradi tebe....
Boli,..tako zelo,da ne sledim svojim mislim niti toku besed...vseeno mi jeza vse...in hkrati mi je tako mocno zal za vse kar sem naredila zate..cutim tako mocnocustvo, da bi lahko s temi ognjenimi zoblji napisala v led tvoje ime...Tako zelo zarim in cutim...intenzivno...
Ne ves kaj pocnes..Vedno ustvarjas solze na mojem obrazu..Sovrazim te in vseeno te ljubim...Tako neumnomesano custvo...Nikoli ne bos vedel kaj bi lahko bilo...ce bi bilo..nikoli in ne zelim si nicesar vec od tebe...Tako mala sem..izhlapela sem v tem trenutku...V trenutku katerem si vsa pricakovanja ubil in pohodil...padla sem na tla in izginila...Nimam vec energije, ki sem jo pridno nabirala vse te dni...Nimam volje, notranjega miru in zagona...Imam samo zarece srce, ki prevec boli...
sreda, 1. avgust 2007
Se zadnjic
Daj se zadnjic...Pridi pome v tem soparnem vremenu. Glej me zopet z zarecimi ocmi. Ko se vsedem k tebi mi prilepi zeljan poljub na moje se bolj zeljne ustnice...Daj pridi se zadnjic v tem vrocem avgustovskem dnevu...In me odpelji tja..Kjer bova samo midva...Kjer bodo nastajale zgodbe za tiste puste mrzle zimske dni...Kjer se bodo rojevale ideje in obcutki..kjer se bo stopnjevalo hrepenenje in porajala radost...Daj pride se zadnjic,..Mi ponudit vroc objem in se bolj vroc poljub...Prezivi se en trenutek v mojem objemu, vdihujoc mojo kozo in prestevajoc moje lase...Gledajoc v mene kot da si zelis zapomniti vsak detajl...Komplimentirajoce, zapeljujoce...Daj se zadnjic...Prezivi ta nori vecer z mano..in se utapljaj v dogajanju...iskanju pravih barv in drsanju med odtenki vzdihov..Daj no...tako dolgo nisva imela casa samo zase...Tako dolgo ze nisi naredil nekaj prav prisrcnega...tako odkritega in spontanega...tako dolog ze nisi, da sem zeljna...teh norih neznosti, sladkosti besed in bitje norega srca...Tako dolgo se nisi...Daj vsaj danes...Daj se zadnjic
Ljubim te
Vse se dogaja z veliko hitrostjo. Padem na tla. Jokam. Zbegana sem. So se ze zacela vrstiti presenecenja in napetosti. Cutim kako se mi utrip pospesi. zbezim stran in se zaprem v svojo malo sobo. Nemorem. Rabim mir. To je vse kar potrebujem...En malo miru...
Zadene me spet...Tako ranljiva sem in vsak delec boli..Tako polna pricakovanj...Zalijejo me solze..Primes me ter me dvignes k visku...Ne morem prenehati..Ne vidim rok, ki me drzijo..Samo ihtim...Neutolazljivo...Cmerasta sem, vem...A ne morem si pomagati..Obcutki so tako intenzivni da mi pretresejo telo...Jocem..Mocno...Ponudis mi roko..Samo zrem...In vprasam ce lahko...Reces, da se bos potrudil..Ne morem verjeti...Res? Sem po tebi se vceraj pljuvala? Solze zopet tecejo..presenecenja nad teboj...ljubim te...O bog, sploh vem kaj govorim...Niti ne..a v tem trenutku te imam neskoncno rada...Pomenis mi vseeeeeeeeeee..........Nora sem nate..Ne skrivam vec tega....Sla bom na ulico in zavpila, da te ljubim...ker si unikat....Tudi ce ti mene ne...ne bom skrivala moje platonske ljubezni in jo zavijala v neskoncne gore nepotrebnega govoricenja...Ljubim te...pa tudi ce pades s stola ko to preberes....ni mi mar....
Zadene me spet...Tako ranljiva sem in vsak delec boli..Tako polna pricakovanj...Zalijejo me solze..Primes me ter me dvignes k visku...Ne morem prenehati..Ne vidim rok, ki me drzijo..Samo ihtim...Neutolazljivo...Cmerasta sem, vem...A ne morem si pomagati..Obcutki so tako intenzivni da mi pretresejo telo...Jocem..Mocno...Ponudis mi roko..Samo zrem...In vprasam ce lahko...Reces, da se bos potrudil..Ne morem verjeti...Res? Sem po tebi se vceraj pljuvala? Solze zopet tecejo..presenecenja nad teboj...ljubim te...O bog, sploh vem kaj govorim...Niti ne..a v tem trenutku te imam neskoncno rada...Pomenis mi vseeeeeeeeeee..........Nora sem nate..Ne skrivam vec tega....Sla bom na ulico in zavpila, da te ljubim...ker si unikat....Tudi ce ti mene ne...ne bom skrivala moje platonske ljubezni in jo zavijala v neskoncne gore nepotrebnega govoricenja...Ljubim te...pa tudi ce pades s stola ko to preberes....ni mi mar....
Cakam
Saj ne znam..pisati o nicemer drugem kot o tebi..Ker si edino kar zavre v meni..Si edino kar reagira z mojimi mislimi..Vse drugo je bezno. Je prah na moje mozgane. Je sapica, ki odide. Vse drugo je nic. V primerjavi s tebo. Ki si kot vulkan. Zagoris s tako velikim plamenom, da pordecim od jeze ali pa se stopim od ugodja. Igras se z mano. Meces me iz enega konca na drugega. Obracas me. Zanalasc. Noro je, da mi je ta feeling turbolence vsec. Mogoce mi varna voznja s tvojim plovilom niti ne bi bila vsec. Verjetno,ja. A tako sem vedno na prezi. Kdaj bos napovedal prihod in zatresel tla pod nogami. Kdaj bos vrisknil od ugodja in zazarel od srece...
Prezim..Cakam..Se vedno...
Prezim..Cakam..Se vedno...
torek, 31. julij 2007
Ne razumem
-Kaj se dogaja z nama?
-Ne vem...
-Jaz tudi ne...Se nikoli se mi ni dogajalo nekaj podobnega...(Skoraj lazem, ker sem v podzavest potisnila vso tisto noro privlacnost in zeljo biti z nekom,s komer se je noro pogovarjati, smejati, hoditi karnekam v tri dni, se dotikati,ljubiti...vse v enem-....in vendar je vedno nek koscek ki manjka da bi bila slika popolna...A obstaja neka neskoncna energija..zelja...)
-Meni se tudi ni to se zgodilo..Ne vem..mogoce je med nama privlacnost
(katero privlacnost misli, ce se pa vztrajno drziva vsak svoje strani?ALi govori kar nekaj v tri dni?)
Razlagam svoje stalisce in ne vem ce veter nosi te besede v pravo smer...ce ti jih polaga na srce...ali samo cakas da preneham filozofirati...Sovrazim biti tiho. In rada izrazim svoje mnenje. Se rajsi bi vedela kaj si mislis v tem trenutku...A tipicno mosko si ravno v trenutku, ko je potrebno nekaj povedati brezmisli...Niti nisi razmisljal o tem..(Le o cem potem razmisljas?Ali si tako puhlasto votel, da nimas misli)..Razumes mojo zgodbo (Jo res?Si sploh dojel bistvo?), ampak nimas svoje plati zgodbe..(Le zakaj jo potrebujes...predstavila sem ti splosno stanje...)
Slabe volje sem ze. Bolje bo da obrnem temo pogovora in zacneva preucevati mimo vozece avtomobile in spolzko cesto...
Slab film
Zelela sem si. Zelela. Kot majhen otrok, ki si zeli tisto ta veliko igraco. Upajoce sem cakala kdaj se bo zgodilo. Tiho sem prosila za cudeze. Tiho molila in drzala male talismancke v roki. Dneve in noci. Upala. Samo zato, ker se, si tako prekleto zelela...Dati ti del sebe. Se te dotakniti...Ker sem tako prekleto zelela...Le kaj mi je? Le kaj mi je ? Kateri hudic me preganja, da tecem ze ne vem kateri krog okrog tebe? S kje mi toliko kondicije in volje? Le s kje? Nemogoce je vse kar se dogaja...Podobno je nocni mori...Zalsedovanju, vohunjenju, odkrivanju lazi in spletanju spletk....zahrbtonst, nacrti, zaigrana custva....fuck, sovrazim taksne filme...a ravno taksen se vrti trenutno v mojem zivljenju..Grozen. Splektarski..zavit do konca in naprej...slabo odigrane vloge in nepricakovana razkritja...bedastoca...
Vse si
Smotana sem. Da si zelim s tabo deliti vso veselje, ki me doleti...Da ti zelim dati del energije, ki jo cutim..Del volje do zivljenja..Nora sem da ti hocem povedati kako srecna sem, kako zelo si zelim to in ono, kako zelo me je prizadelo to in ono...Nora sem da to hocem...
Ne vem zakaj vztrajam...Nekdo mi je rekel, da sem noro zaljubljena..Pa nisem. Sovrazim te. Iz dna srca te sovrazim. Vse kar vidim v tebi je samo cilj...Kamor hocem priti. Trofeja. Da ti dokazem. Samo to. Zato se zenem. Vsak dan znova...Malo se unicujem s tem. Vpliva na mojo psiho. Na mojo samopodobo. Ne pomaga ce me drugi obcudujejo..Ne pomaga, ce dan prezivim z njim, ki me pozira z ocmi in si me ogleduje od nog do glave..me hvali in hvali in hvali..ne pomaga...tudi ce se z njim ure in ure presmejim in prezivim najbolj odstekan dan...tudi ce Njega gledam z zaljubljenim pogledom in stejeva iskrice v najinih oceh...Ne pomaga...tudi ce se utapljam v njegovih neznih poljubih...Ker je tam v podzavesti misel, da ti nisi moj...Tam v podzavesti je tvoj dotik...ki je tako nezen in unikaten...da ga ne zna izvesti prav nihce..Se tako nezen dotik je grob proti tvojemu...Vse si..zacetek in konec v moji glavi...Si moja norost in veselje...si moja sreca in moje veselje...Si smisel mojega obstoja in razlog da umrem...Vse si..darilo, ki si ga zelim za rojstni dan...in clovek ki ga ne zelim nikoli vec videti..Prav vse si...Zato me bode neskoncno zvonenje telefona v prazno, ko vem da se spet noces oglasiti...Zato me bode stoinen izgovor, ker vem da si noces vzeti casa...
Ne morem vec.
Tako utrujena sem.
Pa toliko tega sem cutila.
Padla bom v posteljo in si zazelela, da nimava vec stikov.
Si zazelela nekaj drugega kot vsak vecer prej, ko sem prosila, da bodi moj...
Padla utrujena od custev...in neizpolnjenih zelja...
ne morem vec..ker vem da si mi vse...
brez vsega ne morem obstajati..
nedelja, 29. julij 2007
Mesano
Polna misli in vtisov..Mesani obcutki....V enem trenutku neskoncno srecna...Vprasam te ce te lahko primem za roko in reces lahko...Pocutim se varno...Sredi poti te ustavim in poljubim...Zlijeva se v eno...Tako noro si te zelim...Poljubi na svezem zraku so nori in zelim si te v celoti pa se odtrgam in pretvarjam da sem ok..Ker se ne bi spodobilo..A hodim zasanjano..Srecno...Da sem tu s teboj..Da sem...Neskoncno srecna...Tako malo potrebujem...
V naslednjem trenutku pa sem slabe volje...Ko se te dotaknem ko govoris..Pa ti odmaknes roko...Neopazno in pocasi...Postanem slabe volje...Govoriva nekaj brezveze in zacutim da ni tako kot bi lahko bilo..obmolknem in se potopim v svoje misli..tako malo rabim, pa mi vseeno tega ne das...
Tako mesani obcutki. Tako valovanje, da ne najdes niti...Ne morem zadrzevati v sebi. Ne morem. Bruhnem in povem...Vse,..kaj sovrazim pri tebi, kaksnega te ne maram...Vse...Da obstaja se On..vse..ne vem kaj si mislis a sedaj ..niti me ne zanima...moja dusa je mirna..gladka, nima gub..
Ne morem od tebe zahtevati, da se zjasnis...ce niti sama ne vem kaj hocem..Priznam nimam toliko moci, da bi te postavila pred dejstvo ali bodi moj v celoti ali pojdi..ker vem da se bojis, da ne maras biti vezan, da ne maras nekje biti..sel bi..in jaz bi bila spet jezna nase...Hocem te..vendar taksnega kot is bil nekoc...taksnega ki bo sam prisel za menoj..
Mesani so obcutki..mesano je najino obnasanje...vse...imava se dobro, a jaz neprestano hocem se nekaj vec...Ne vem kaj mi je...Nezadovoljna sem..uzivam v trenutku..vse drugo je brezvezno...
Uzivam ko stojis za mojim hrbtom in nama veter brije v obraz...Ko se stiskava ker je hladno in smejiva ker naju kamni zgeckajo ko bosa hodiva po produ...
Vsec so mi trenutki, ko obstajava samo midva..Vsec mi je tvoj odmaknjen pogled in zasanjan poljub..Ne maram pa vseh tvojih cudnih telefonskih pogovorov...Uradnih pozdravov in hitecega tebe domov...
Vse je tako zmesano...Gledano z viska sploh nima smisla..A cutim, da te potrebujem...Da brez tebe sploh ne morem ziveti..Cutim, da potrebujem tvojo blizino...Tebe v vseh oblikah..In hkrati te zelim se vec..kot mi se dajes...
V naslednjem trenutku pa sem slabe volje...Ko se te dotaknem ko govoris..Pa ti odmaknes roko...Neopazno in pocasi...Postanem slabe volje...Govoriva nekaj brezveze in zacutim da ni tako kot bi lahko bilo..obmolknem in se potopim v svoje misli..tako malo rabim, pa mi vseeno tega ne das...
Tako mesani obcutki. Tako valovanje, da ne najdes niti...Ne morem zadrzevati v sebi. Ne morem. Bruhnem in povem...Vse,..kaj sovrazim pri tebi, kaksnega te ne maram...Vse...Da obstaja se On..vse..ne vem kaj si mislis a sedaj ..niti me ne zanima...moja dusa je mirna..gladka, nima gub..
Ne morem od tebe zahtevati, da se zjasnis...ce niti sama ne vem kaj hocem..Priznam nimam toliko moci, da bi te postavila pred dejstvo ali bodi moj v celoti ali pojdi..ker vem da se bojis, da ne maras biti vezan, da ne maras nekje biti..sel bi..in jaz bi bila spet jezna nase...Hocem te..vendar taksnega kot is bil nekoc...taksnega ki bo sam prisel za menoj..
Mesani so obcutki..mesano je najino obnasanje...vse...imava se dobro, a jaz neprestano hocem se nekaj vec...Ne vem kaj mi je...Nezadovoljna sem..uzivam v trenutku..vse drugo je brezvezno...
Uzivam ko stojis za mojim hrbtom in nama veter brije v obraz...Ko se stiskava ker je hladno in smejiva ker naju kamni zgeckajo ko bosa hodiva po produ...
Vsec so mi trenutki, ko obstajava samo midva..Vsec mi je tvoj odmaknjen pogled in zasanjan poljub..Ne maram pa vseh tvojih cudnih telefonskih pogovorov...Uradnih pozdravov in hitecega tebe domov...
Vse je tako zmesano...Gledano z viska sploh nima smisla..A cutim, da te potrebujem...Da brez tebe sploh ne morem ziveti..Cutim, da potrebujem tvojo blizino...Tebe v vseh oblikah..In hkrati te zelim se vec..kot mi se dajes...
sobota, 28. julij 2007
Nocoj...
Danes imam pisano paleto odlocitev in hkrati tako pusto...V bistvu cakam tvoj klic. Lahko bi sla nekam drugam...ampak me ne vlece...Lahko bi prezivela vecer sama...Ampak ne..danes sem zlikala tisto krilce zate...In dolocila pravo barvno kombinacijo..Manjka mi samo se tvoj klic in to da prides pome...
Fuf...prevec si to zelim..Ce obstaja moc misli in zelja se bo zgodilo...
Vroce-hladna
Sovrazim se, ko slisim kako se slinim v telefon..Kako prijazna sem..Grrr...ne morem verjeti s kje vlecem taksne glasove...A tako to sovrazim...Pa se smejim se zraven...Navduseno, veselo..Govorim kar nekaj..prepletam misli...samo da bi lahko cim dlje poslusala tvoj glas..samo zato...Ne vem kaj mi je, sem res nora ali zakaj pocnem to? Res hocem postati zopet odvisna od tebe? Ali kaj?
Ne morem verjeti..sama sebi in se nacuditi svojemu pocetju...Kaj mi je ...KAko lahko spet rinem v nekaj, kjer vem kako je? Nekam ,kjer vem da ni lepo? Se postavljati na glavo za neke trenutke...izsiljene..a carobne...Zakaj to pocnem..Vem, da bos padel notri v to dogajanje,...vem da bos...se vedno si..znam te zvabiti noter...znam te obnoreti...samo obdrzati ne znam te tvoje norosti...In potem sem drug dan spet jezna na cel svet, nataknjena in tecna...Ker me ne poklices, ker se ne javis...Vec so vredni tisti trenutki, ki si jih sam zazelis...Tisto kar sizazelim jaz je s tvoje strani samo izsiljeno...Ne vem zakaj sploh pristajas na to...Ce ti je tezko
Pa saj vem,nikoli te ne bom razumela..Ker tudi sam ne ves kaj pocnes...Pa tudi nima smisla se poglabljati v to...Drzati se moram stran..Pustiti srce na svoji strani..ne ponujati ti ga..Vse vem..Prav vse vem kaj moram narediti...Manjka mi le tista trohica poguma, da te pogledam zviska...Manjka mi malo hrbtenice, da stojim predteboj ne da bi se mi bilo potrebno naslanjati nate..Samo malo drze mi manjka...
Malo ledu...Kako naj bom ledena v tem norem poletju? Ko hormoni divjajo in misli svigajo vsevprek..Ko si te zelim v neskoncnost in naprej..Kako naj bom ledena, ko je tvoj dotik tako vroc?
Izolacijo rabim. Popolno izolacijo. V hladilno torbo se bom dala. Ali pa v hladilno vreco. Se zaprla in tam vegetirala...dokler ne mine...ta nora vrocina...
Ne morem verjeti..sama sebi in se nacuditi svojemu pocetju...Kaj mi je ...KAko lahko spet rinem v nekaj, kjer vem kako je? Nekam ,kjer vem da ni lepo? Se postavljati na glavo za neke trenutke...izsiljene..a carobne...Zakaj to pocnem..Vem, da bos padel notri v to dogajanje,...vem da bos...se vedno si..znam te zvabiti noter...znam te obnoreti...samo obdrzati ne znam te tvoje norosti...In potem sem drug dan spet jezna na cel svet, nataknjena in tecna...Ker me ne poklices, ker se ne javis...Vec so vredni tisti trenutki, ki si jih sam zazelis...Tisto kar sizazelim jaz je s tvoje strani samo izsiljeno...Ne vem zakaj sploh pristajas na to...Ce ti je tezko
Pa saj vem,nikoli te ne bom razumela..Ker tudi sam ne ves kaj pocnes...Pa tudi nima smisla se poglabljati v to...Drzati se moram stran..Pustiti srce na svoji strani..ne ponujati ti ga..Vse vem..Prav vse vem kaj moram narediti...Manjka mi le tista trohica poguma, da te pogledam zviska...Manjka mi malo hrbtenice, da stojim predteboj ne da bi se mi bilo potrebno naslanjati nate..Samo malo drze mi manjka...
Malo ledu...Kako naj bom ledena v tem norem poletju? Ko hormoni divjajo in misli svigajo vsevprek..Ko si te zelim v neskoncnost in naprej..Kako naj bom ledena, ko je tvoj dotik tako vroc?
Izolacijo rabim. Popolno izolacijo. V hladilno torbo se bom dala. Ali pa v hladilno vreco. Se zaprla in tam vegetirala...dokler ne mine...ta nora vrocina...
Rojstni dan
Pisalo se je neko leto...Moje zivljenje je bilo postavljeno na glavo..Vsakdan sem se zaspala v solzah in se zbujala na se vedno mokrem vzglavniku..popoldnevi so bili prepleteni s prepiri in razpravami brez konca..Trpela sem vsak dan bolj..Od mene je odhajal s srcem in bitom clovek, ki sem ga imela neskoncno rada...Clovek na katerega sem se navadila..Clovek na katerega sem bila tako prekleto navezana...
Bilo je poletje..Vroce in soparno..Nekako isto obdobje. Priblizeval se je moj rojstni dan..Vsak si za rojstni dan kaj zazeli. Predvsem na okrogle letnice si organizra kaka praznovanja in podobno..A meni ni bilo do nicesar..Ceprav se je blizala okrogla stevilka...Zelela sem da se tisti dan sploh ne bi zbudila...Dan pred, sem jokala pred njim in preklinjala zivljenje in nacin na katerega zivim..sovrazila sem vse..njega, zivljenje, bedarije ki se mi dogajajo..vse...Na glas sem se drla, da se nocem jutri zbuditi, ker nocem taksnega darila za rojstni dan..se enega prejokanega dneva..se enega vpijocega dne, ko se mi bo trgalo srce ob pogledu kako odhaja iz mojega zivljenja, kako se ni pripravljen niti malo potruditi za naju...Pogovor se je zavlekel dolgo v noc..in spet sem zaspala s solzami..
Drugo jutro so me zbudili z voscili in le s tezavo sem priklicala nasmeh na obraz..Bila sem bolna ze od vsega dogajanja, utrujena od trpljenja in izmuceno izgubljena..vsekakor pa ne praznicno razpolozena...Vse dokler me ni poklical..mi voscil in najavil svoj prihod..Nisem vedela, ce si ga sploh zelim videti..lahko bi ohranila vsaj navidezno veselje...a sem vseeno pristala...
Prisel je...Z drugim obrazom...Z drugim nasmehom...Vse kar se je odvijalo potem je bilo podobno pravljici...Nisem vedela ali se dogaja zares ali samo sanjam...Sledila sem mu..Se utapljala v njegovih lepih besedah, ker so bila moja usesa ze zeljna tega...Sprejela veliko darilo in se pocutila ob vseh lepih komplimentih kot kraljica...
Ko se je direndaj okoli rojstnodnevnega vrveza polegel sem ga vprasala..kaj mu je...kako je tako drugacen...kaj se je zgodilo...In dobila sem najlepse darilo za rojsni dan....
Vceraj nisem sel takoj domov. Sprehajal sem se. Bil sem na pokopaliscu. Razmisljal sem. O vsem. O zivljenju, o minljivosti, o nama, o tem kaj si v resnici zelim...Ugotovil sem, da brez tebe ne morem ziveti. Hocem te imeti vedno ob sebi. Zato sem se odlocil, da se bom potrudil za naju. Se vedno te imam neskoncno rad.
Bile so vec kot sanje. In bile so spet solze..tokrat solze srece...Nisem mogla verjeti da se je pricakovano cuden rojstni dan spreobrnil...v enega izmed najlepsih...Nisem mogla verjeti, a videla sem, da se obstajajo cuda...se obstajajo..in vse je mozno...Tudi takrat ko ze vse izgleda povsem crno...je mozno da spet posije sonce...
Spet se priblizuje ta cas..spet se priblizuje moj rojstni dan...In priznam, da me je malce strah..kaksno bo letos pocutje na custvenem podrocju na moj rojstni dan..bodo solze srece ali solze skrbi..
Nora sem nora
Zavzemas vecji delez mojih misli. Mozgani se upogibajo v ritmu tvojega bitja srca. Moje telo je prezeto s teboj. Vsak tvoj dih cutim in si ga zelim se blizje..blizje...na svojem vratu zacutiti tvojo sapo..Zacutiti tebe kako pocasi prides izza mojega hrbta in naslonis glavo na moje rame ter me objames okoli pasu...Vonjam te tako mocno da se samo nasmehnem..Stopim se samo ob tvoji blizini..Noro...
Vsak del mene je zapolnjen s teboj..Nenehno mi preplavljas misli...A zadrzujem se..Tako kruto je dejstvo, da sem ti takrat zanimiva..Ko sem rahlo nedostopna..Ceprav pod mocjo tvojih cutnih ustnic pozabim na vse..Ne morem razmisljati..ker padem v vrtinec mojih zelja...Potem pa se spet vzravnam in blebetam nekaj o tem in onem znancu..
Tako smesna moram biti. Se bolj si smesen ti, ker te to privlaci...Tako hecna sva...To ni moj nacin. Enkrat mi bodo popstile te zavore in se bom vrgla nate ter zakricala da ne morem brez tebe...Enkrat ti bom rekla, da sem nora nate...Enkrat ne bom vec mogla..Biti tako zadrzana in samo na trenutke tebi popolnoma predana..Ker me dusi ta igra..besed in pogledov..ker si te tako mocno zelim..z vsem svojim bitom..z vsakim kosckom mojega telesa...Enkrat bodo celice mojega telesa vpile da ne morejo preziveti brez tebe...IN enkrat bo ta telefon, katerega drzim dalec stran od sebe, pregorel od pogovora s tabo...Enkrat bo ta prazen izpisek za racun postal neskoncno dolg...Takrat ko ti bom povedala vse to kar nosim v sebi...Takrat ko se bom utrudila biti tisto nekaj...Samo malo tvoje in malo nekogardrugega...Briga me za cel svet..kaj res ne stekas...Kaj res ne vidis, da sem v tvoji blizini zamaknjena...Briga me ce ima ON faco filmskega igralca in ce misli, da je neskoncen osvajac...Briga me, ce je stel iskrice v mojih oceh..Briga me...Ker jaz sem nora nate..na izkusenega macka, ki ve kaj mora storiti..Kdaj me mora zaceti loviti in teci za mano..Ki ve kdaj in kako mi mora odmakniti lase z obraza in me poljubiti na vrhu nosu...Jaz sem nora na sarmantnost ki vije iz tvojih gibov...Nora na tvojo samokriticnost...Na tiste najlepse oci...Neskoncen pozitivizem in najvecji nasmeh na svetu...
Nora sem ..nora...ker me delas noro...
petek, 27. julij 2007
Najin svet
Tako prav si imel, ko si mi rekel, da obstaja najin svet v katerem je vse lepo...Res je. Vse je popolno. Uzivam v vsakem trenutku. V vsakem dotiku. Ne zamudim niti enega pogledavec. Zrem vate z vso intenzivnostjo, ki jo premorejo moje oci...Ne upam si predstavljati kako mi svigajo iskrice ko te gledam..Noro mora biti...
In ko greva narazen...ko se odpeljes pred mojimi ocmi zmanjka tistega carobnega praska...kot bi tlesknil s prsti padem na realna tla...na trd in realen asfalt...recem wau to je bilo pa fajn...in stopim naprej v turoben in siv vsakdan....Nasmihajoc se temu kar je bilo, vendar nevedoc ali je bilo resnicno ali pa se mi je samo zdelo...
Vse dokler se spet ne vidiva..Ko te zagledam posije neka posebna svetloba, mocna in prijetna,..razsvetli mi obraz in nasmeh imam razvlecen od uhlja do uhlja...Ne morem se zresniti, ker me ta svetloba privablja nasmeh na obraz...Osvetljuje me tako da se pocutim kot zvezda vecera...veter mi mrsi lase in jaz nagajivo in samozavesto zmrkam izpod njih...Pustim ti, da mi jih odmaknes z oci in me gledas prav od blizu...Ne vem ce je kje kdo okoli naju ali sva sama odmaknjena v tem trenutku...Vse kar pocneva je carobno..tudi tisina je prijetna...ker se naslonim nate in ti pustim, da me prav nalahno bozas...Vcasih namensko preneham govoriti, sredi pripovedovanja...ker si zelim ujeti tisti carobni trenutek ko me zasanjano gledas...samo obmolknem in te brez vprasanj poljubim...Sledis mi...ni vazno kaj je bilo niti kaj bo potem..ta trenutek v katerem poka vse po sivih od emocij je poln trenutkov za se in se let...Je snov za tkanje najine odeje ljubezni...Ce jo bova le hotela tkati in se ovijati v njo...
A tako krut in resnicen je tvoj odhod...odneses vse..svetlobo, smeh in sanje...Postaneva samo dva izmed vseh..Samo dva v mnozici...
I like it
To kar mi pocnes je neopisljivo...Ne morem si pomagati. Ko te objamem ostanem brez besed..ko me vprasas kako sem samo zasepetam, da sem ok..V tem objemu se pocutim noro...Razmisljam, ce me bo morda srce izdalo in zacelo biti hitreje...Ali zdajle razbija? Nocem da ves...A v tem objemu se topim...Uide mi par vzdihov ugodja..Nora sem nate baby...na to blizino...Ne vem kaj se dogaja z mano..ne vem kaj mi predstavljas, a to kar cutim je tako pomirjujoce....in hkrati tako intenzivno, da mi preplavlja telo..Brez tebe sem mrtva bejbi...
Ure in ure bi lahko sedela zraven tebe, te poslusala, se stiskala k tebi in razmisljala o nicemer...Tako pase. Noro. Vsec mi je, ko se kar naenkrat privijes k meni, me vonjas, vzdihujes, govoris kar nekaj in predes kot mucek...Za vedno bi te imela tako...v svojem objemu..Ne vem zakaj mora obstajati drug svet...Prevec pisan je...Poln skusnjav in preprek..midva pa tako enostavna..Ziviva lahko od gledanja drug v drugega...Od vonjanja najinih teles...Od tihih pomenljivih pogledov..Od upijoce zelje po blizini..Tako enostavno funkcionirava...Najin svet je tako preprost..Nikoli se ne bi skregala..prav nikoli...Prilagajava se in upogibava drug proti drugem...Postaneva prav posebej mehka in enostavna...
Nora sem nate in na ta najin svet...Daje mi toliko energije, da se sama ne morem verjeti kaj se dogaja z mano...Obnorijo me tvoje iskrece oci...Ko natancno cekiras mojo postavo in vidim, da ti je vsec...Ko malo v hecu preveris moje obline, a vem da te spravljajo ob pamet...In se se bolj postavim na ogled...in se muzam...ko vidim da uzivas..delam se kot da nic ne vidim in da je vse samo spontano...A vidim, da ne mores umakniti pogleda...in takrat mi ni zal...za tisti sadni dan in dneve posta..
Strah me je
Noro. Noro. Noro. Komaj cakam. Kot majhen otrok sem. Se sama sebi ne verjamem. Da se mi to dogaja. Se sama sebi ne verjamem da se mi srce smeji kot noro. Komaj cakam. Da se skrijem v tist objem. Da pozabim na cel svet. Da se stopim. Prelijem v drugo dimenzijo. V najino dimenzijo. V dimenzijo samo najinega sveta. Komaj cakam. Ne morem verjeti, sama sebi sem smesna. A cutim nekaj tako mocno, da bi lahko jokala od veselja in zalosti ker sem te pogresala.Tako zelo..da se ne spomnem koga sem nazadnje tako..Tako zelo...
Niti takratnega resnega fanta s katerim sva bila se in se let skupaj..nisem tako. Se mi zdi. Ali pa ja no..Ampak ta feeling je nekje tako dalec za menoj.Zdaj pa to spet cutim. Energijo do neba. Zeljo v neskoncnost. Daj prosim te, ne zlomi mi krila. Prosim te, ponesi me na njih samo en let okoli najinega sveta. Prosim te, bodi vsaj enkrat clovek. Prosim te, vsaj sedaj, ko ves...Da sem nora..ranljiva...In tako zelo me je strah. Strah, strah, strah..Noro me je strah. Obhajajo me zle slutnje...Bojim se, da bo ta zelja v meni se nekaj casa rastla in na koncu v solznih oceh umrla...Bojim se...Da se bo utopila na vzglavniku solz...In jaz bom kot ze tolikokrat prej zaspala z mislijo na naju, na najin nori energijski svet, na tvojo podobo ki bezi pred menoj...
Tako strah me je...
Spet tam kjer smo bili
Toliko tega je bilo v tem casu..Toliko mojih misli se je prepletlo, toliko dogovorov sem sklenila v glavi..Potem pa me samo poklices..Z energijo valovanja tvojih besed ustvarjas nekaj..vrtinec v meni. Mesa se mi. Zadzujem se. Ceprav me glasen smeh in cvek cvek izdajata...Zadrzujem se, ceprav bi se najraje zadrla kako sem vesela, da te spet slisim...Najraje bi se zadrla pogresala sem te soncece...Tako zelo...
Pismo, zakaj nihce drug ne zna..Tako kot ti. Spletati besed s pravo energijo v ravno pravsnje valovanje. zakaj nihce drug ze s pogovorom ne zna ustvariti te zelje v meni...navdiha v prstih...klica v dusi..O bog, zakaj tako dobro zvenis..Zaakaaj..
Vem da mi ne pomaga prav nic kar sem si dopovedala...Ze zdaj vidim da bom spet trpela, drzajoc se nazaj...Stran od tebe...Ze zdaj vidim...Ker bi te ze prek telefona rada pohrustala...Napadla bi te z vsemi stirimi...Te obliznila in nezno zacela grizljati....Fuf nora sem...Ampak poskusiti moram vsak delcek tvoje koze...
Sovrazim dejstvo, da sem nora nate..Da ne rabis narediti nicesar..samo usta odpres in izvijes tiste pozitivne vibracije..Nora sem na to tvoje valovanje...Takoj padem na kolena in upajoce zrem vate...
Upam, da mi bo ratalo..se se malo..Vsaj malo drzati stran...Ceprav sem ze malo popustila, ceprav sem ze rekla, ceprav sem si ze zazelela, ceprav se mi srce ze rezi prav na glas, ceprav samo zame zdaj sije sonce, ceprav..noro:)
četrtek, 26. julij 2007
Dogajanje
Cutim v sebi kako zelo si zelim Necesa. Grabi me panika, a vem, da se nobenih reci ne da na vrat na nos. Zelim si tistega dogajanja, mogoce tudi tistih solz..NE vem..nora sem, nora na akcijo. Na tok dogajanja. Ne maram ko ni nicesar. Kar bi se mi obesalo na misli in mi popoldne risalo nasmesen na obraz...Zelim si. Tisto nekaj. Priznam.
Zelim si biti v tvojih mislih.Zelim si biti neurje v tvoji glavi. Zelim si cutiti okus tvojih ustnic. Tako noro si zelim, da sem to sanjala. Sanjala kaksnega okusa so tvoje ustnice, kaksen je tvoj dotik, kaksne barve je tvoj glas...Noro je to kar se dogaja v moji glavi...Ker hocem, da se nekaj dogaja...Hocem okoli sebe nasmejane obraze in zadovoljne ljudi, od tistih meni simpaticnih pa zaljubljene poglede. Neskoncno zahtevna sem. Zaljubljam se na vsakemkoraku in hocem povratno informacijo. Ne utrudim se niti pri najboljsih. Vse bi imela. Od prvega do zadnjega. ..
A vem, da ce bi imela tebe bi imela najlepsega tipa celega sveta. Verjetno bi te vlacila vsepovsod samo da bi te pokazala..Ko sva zadnic hodila sem bila rahlo zbegana, mogoce malce odsotna...Je res greh, da niti ne vem ce sva koga pomembnega srecala? Nicesar okoli sebe nisem videla, ker sem sledila tvojim ocem ki so se igrale z menoj..Lovila sem iskrice, ki so svigale ter jih posiljala nazaj...
SE vedno so v meni...Privabijo mi nasmeh na obraz..Cel dan se rezim kot nora..Tako pase...In moj nacrt je skrajno preprost...Cakam samo se starega macka, da pride zopet v svoj brlog..Da se enkrat lepo pretegne svoje tace in zamijavka tako kot zna...Da preverim s kaksnim tonom me bo poklical..Samo malo si se zelim tiste izkusenosti..Samo malo se bi igrala izkuseno zapeljivo macko..Samo se enkrat bi se vrgla na njegovo ogromno posteljo in cakala kdaj me bo pograbil s svojimi mocnimi rokami..Zato ker mi je noro..vse kar pocne...Ker me veseli, nasmeh v njegovih oceh ob pogledu na moje usloceno telo...Ker se stopim ob tistih dotikih, ki kricijo po blizini...
Samo naj se premakne vse to..Jaz rabim dogajanjeeeee.e.....
Zelim si biti v tvojih mislih.Zelim si biti neurje v tvoji glavi. Zelim si cutiti okus tvojih ustnic. Tako noro si zelim, da sem to sanjala. Sanjala kaksnega okusa so tvoje ustnice, kaksen je tvoj dotik, kaksne barve je tvoj glas...Noro je to kar se dogaja v moji glavi...Ker hocem, da se nekaj dogaja...Hocem okoli sebe nasmejane obraze in zadovoljne ljudi, od tistih meni simpaticnih pa zaljubljene poglede. Neskoncno zahtevna sem. Zaljubljam se na vsakemkoraku in hocem povratno informacijo. Ne utrudim se niti pri najboljsih. Vse bi imela. Od prvega do zadnjega. ..
A vem, da ce bi imela tebe bi imela najlepsega tipa celega sveta. Verjetno bi te vlacila vsepovsod samo da bi te pokazala..Ko sva zadnic hodila sem bila rahlo zbegana, mogoce malce odsotna...Je res greh, da niti ne vem ce sva koga pomembnega srecala? Nicesar okoli sebe nisem videla, ker sem sledila tvojim ocem ki so se igrale z menoj..Lovila sem iskrice, ki so svigale ter jih posiljala nazaj...
SE vedno so v meni...Privabijo mi nasmeh na obraz..Cel dan se rezim kot nora..Tako pase...In moj nacrt je skrajno preprost...Cakam samo se starega macka, da pride zopet v svoj brlog..Da se enkrat lepo pretegne svoje tace in zamijavka tako kot zna...Da preverim s kaksnim tonom me bo poklical..Samo malo si se zelim tiste izkusenosti..Samo malo se bi igrala izkuseno zapeljivo macko..Samo se enkrat bi se vrgla na njegovo ogromno posteljo in cakala kdaj me bo pograbil s svojimi mocnimi rokami..Zato ker mi je noro..vse kar pocne...Ker me veseli, nasmeh v njegovih oceh ob pogledu na moje usloceno telo...Ker se stopim ob tistih dotikih, ki kricijo po blizini...
Samo naj se premakne vse to..Jaz rabim dogajanjeeeee.e.....
sreda, 25. julij 2007
Fuf v moji glavi dogaja
Ne gre mi iz glave...tista filmska faca, strah me je kdaj in kaj bos odpisal, premlevam vsako besedo ki sva jo izgovorila, razmisljam o vseh pogledih in dotikih...Prevec analiziram vem. A pocutim se dobro. Med razmisljanjem vrisknem od veselja, ker se nekaj dogaja v meni. Ker cutim nekaj pozitivnega. Nekaj kar bi lahko mogoce bilo..Nekaj kar mogoce...
Waaaau, niti pomisliti ne smem. Vse imam sestavljeno v glavi, prav vse..Razmisljam samo se to, kdaj bo sledilo naslednje srecanje..Razmisljam samo se o...
Faaak, nora sem..Kot najstnica...A ta obraz mi ne gre izpred oci..Prevec popoln je...Prevec lep...
torek, 24. julij 2007
miss miss you
Miss you..miss you..miss you..
Bog, kaj vse bi dala da se vrne vsaj malo moj..da mi rece da me je pogresal...da me poklice takoj ko pride...da si me takojzeli videti..o bog kaj bi dala...da bi bil samo malo moj....Ne vem ce obstaja kaj nadzemeljskega kar bi lahko prosila, da mi te prinese taksnega...
Boli me ze misel, da si se morda obrnil v povsem drugo stran...Boli me ze misel, da bo slabse kot je bilo...
Kaj bi dala da mi na tak nacin polepsas to poletje...kaj bi dala da si samo za trenutek moj..da si me vsaj malo pogresal...
Ne bom mogla spati..od pricakovanja...ceprav vem da se ne bo nic zgodilo...ceprav vem da ne bo nic konkretnega...a ne bom mogla...od misli, da bos spet tu...da imava zopet vse moznosti..za ves najin svet...poln sladkosti...razvajanja...o bog, kako pogresam tvoje razvajanje...nacin kako me cohljas, me obravnavas, kujes v zvezde, spostujes...Bog, kako pogresam tvoj pogled..iskrive oci...topel dotik...o bog, kako pogresam vse to...Niti razmisljati ne smem...ker ena misel potegne plaz drugih...Ker samo misel na dotik potegne plaz dogodkov, ki so se zgodili...Pogresam te...to je golo ejstvo..ki krici in trpi obmisli, da bos kmalu tu...pa mogoce ne ravno ob meni....
miss you...
Bog, kaj vse bi dala da se vrne vsaj malo moj..da mi rece da me je pogresal...da me poklice takoj ko pride...da si me takojzeli videti..o bog kaj bi dala...da bi bil samo malo moj....Ne vem ce obstaja kaj nadzemeljskega kar bi lahko prosila, da mi te prinese taksnega...
Boli me ze misel, da si se morda obrnil v povsem drugo stran...Boli me ze misel, da bo slabse kot je bilo...
Kaj bi dala da mi na tak nacin polepsas to poletje...kaj bi dala da si samo za trenutek moj..da si me vsaj malo pogresal...
Ne bom mogla spati..od pricakovanja...ceprav vem da se ne bo nic zgodilo...ceprav vem da ne bo nic konkretnega...a ne bom mogla...od misli, da bos spet tu...da imava zopet vse moznosti..za ves najin svet...poln sladkosti...razvajanja...o bog, kako pogresam tvoje razvajanje...nacin kako me cohljas, me obravnavas, kujes v zvezde, spostujes...Bog, kako pogresam tvoj pogled..iskrive oci...topel dotik...o bog, kako pogresam vse to...Niti razmisljati ne smem...ker ena misel potegne plaz drugih...Ker samo misel na dotik potegne plaz dogodkov, ki so se zgodili...Pogresam te...to je golo ejstvo..ki krici in trpi obmisli, da bos kmalu tu...pa mogoce ne ravno ob meni....
miss you...
Miss you
Jutri pride moje sonce. Nazaj. Spet bom...razgaljeno cakala, da me prekrije s svojimi zarki, me opece...Cakala tiste mocne roke, da me primejo in odnesejo k soncu...Spet bom...Hlastala po tvoji blizi kot za zrakom...Spet bom trpela ker telefon molci..Spet bom...
Bog, kako te pogresam...Vsak delec tebe pogresam...Zelim si da bi se vrnil povsem moj...Tako si zelim tvoje prisotnosti, da me niti ne zanimajo sanjski potencialni moski, ki vstopajo v moje zivljenje...Ker si tako zelim tvoje blizine, tvoje izkusenosti...Tega, da me nosis po rokah, da si samo moj, da me razvajas in mi pustis da te razvajam...Tako si zelim...Da si tu, ob meni..Tako si zelim najinih toplih neskoncnih poletnih noci...
Eh, soncek, ne morem ti povedati kako zelo te pogresam...Miss you baby
Bog, kako te pogresam...Vsak delec tebe pogresam...Zelim si da bi se vrnil povsem moj...Tako si zelim tvoje prisotnosti, da me niti ne zanimajo sanjski potencialni moski, ki vstopajo v moje zivljenje...Ker si tako zelim tvoje blizine, tvoje izkusenosti...Tega, da me nosis po rokah, da si samo moj, da me razvajas in mi pustis da te razvajam...Tako si zelim...Da si tu, ob meni..Tako si zelim najinih toplih neskoncnih poletnih noci...
Eh, soncek, ne morem ti povedati kako zelo te pogresam...Miss you baby
Se en lepotec
Spoznala sem te. Tebe, ki imas sliko filmskega igralca. Tebe o katerem sem razmisljala zadnjih par dni. Sem navdusena? Ali ne?
Sploh ne vem. Ce sem. Ce nisem. V sebi skrivam nekaj. Nekako cutim, da sem zavila svoja custva globoko vase. Prekrila sem jih s ploho nepomembnih besed, ki sem jih spletla v cvek. Mesani obcutki so se vsedli na to..Ne vem kaj si mislim. A sem vesela. Ker sem te spoznala. Ker poznam enega cloveka vec. Se enega tipicnega lepotca vec.
S cutim da se drzim nazaj. Ceprav vem da je povsem malo potrebno, da zacnem spet slepo verjeti vsem.Tako malo je potrebno, da zacnem verjeti v vse...in tega dejstva me je strah. Predobro se poznam.
Pustimo casu cas.
Sploh ne vem. Ce sem. Ce nisem. V sebi skrivam nekaj. Nekako cutim, da sem zavila svoja custva globoko vase. Prekrila sem jih s ploho nepomembnih besed, ki sem jih spletla v cvek. Mesani obcutki so se vsedli na to..Ne vem kaj si mislim. A sem vesela. Ker sem te spoznala. Ker poznam enega cloveka vec. Se enega tipicnega lepotca vec.
S cutim da se drzim nazaj. Ceprav vem da je povsem malo potrebno, da zacnem spet slepo verjeti vsem.Tako malo je potrebno, da zacnem verjeti v vse...in tega dejstva me je strah. Predobro se poznam.
Pustimo casu cas.
ponedeljek, 23. julij 2007
Za razmislit....
Zgodi se samo enkrat, nikoli dvakrat enako.
Trenutkov ni mogoče zadržati, postanejo preteklost;
življenje mine tako naglo, vendar pravzaprav samo za pogumne, močne prave ljudi.
Ne mores verjeti
Dolgo se nisva videla. Svoje case pa sva imela prav poseben odnos..ki se je tebi spet zalustal..Ko zavrnem tvoje povabilo, me vprasas ce imam tipa..In enostavno recem, ne. Imam ze pripravljeno podvprasanje, ce to pomeni, da se moram tebi predajati....Pa se zadrzim...Imas ti kaksno zensko?
Ne.
In potem. Nic resnega.
Aha.Torej nekaj je.
Ja, nic resnega.
Ne morem verjeti. Kako si lahko tak poden od cloveka. Mene bi imel se za zraveN? Kdaj sva se pa to zmenila? Da sem lahko jaz ena ˝za zraven˝? Oz.se ena, da bo bolj pestro v tvojem zivljenju...Ko ona ne bo imela casa bom pa jaz zadovoljevala tvoje zelje in potrebe..Nor si. Niti pod razno. Kako si lahko tako podel da mi odkrito poves, da spis z njo in bi se z mano...Kako sploh lahko?
In potem mi reces, da si se pa malo zaljubil..Saj taksen clovek se ne more zaljubiti...Kako sem lahko poslusala te bedarije in imela slabo vest, ker sama nisem zaljubljena...Hvala bogu, da so minili ti casi videvanja s teboj...Nocem te sploh vec poznati...Si preteklost. Spomin. Nekaj kar je bilo. In naj se nikoli vec ne ponovi. Je spadalo v tisto zmesano obdobje, ampak je dovolj....
Ne.
In potem. Nic resnega.
Aha.Torej nekaj je.
Ja, nic resnega.
Ne morem verjeti. Kako si lahko tak poden od cloveka. Mene bi imel se za zraveN? Kdaj sva se pa to zmenila? Da sem lahko jaz ena ˝za zraven˝? Oz.se ena, da bo bolj pestro v tvojem zivljenju...Ko ona ne bo imela casa bom pa jaz zadovoljevala tvoje zelje in potrebe..Nor si. Niti pod razno. Kako si lahko tako podel da mi odkrito poves, da spis z njo in bi se z mano...Kako sploh lahko?
In potem mi reces, da si se pa malo zaljubil..Saj taksen clovek se ne more zaljubiti...Kako sem lahko poslusala te bedarije in imela slabo vest, ker sama nisem zaljubljena...Hvala bogu, da so minili ti casi videvanja s teboj...Nocem te sploh vec poznati...Si preteklost. Spomin. Nekaj kar je bilo. In naj se nikoli vec ne ponovi. Je spadalo v tisto zmesano obdobje, ampak je dovolj....
sobota, 21. julij 2007
Sem ravnala prav
V sobi polni teme sedim, poslusam neke melodicne pesmi in razmisljam..Danes je tako hecen dan..Navdajal me je z neko energijo, ki je prisla bogve s kje..Zelela sem nekam it..a na koncu ne grem nikamor..se ena izgubljena sobota si vedno mislim...
Preganja me misel, ki mi jo je nekdo namenil...sanjas..a se bojis da bi te sanje postale resnicnost..Takrat bi zbezala in se skrila..
Hm..mogoce pa je kaj na tem. Mogoce bi res. Zbezala. Al pa tudi ne. Ce bi bile sanje tiste prave. Tiste, ki si jih prav zares zelim, potem ne dvomim vase, zapodila bi se v njih, da mi ne uidejo. Niti na kraj pameti mi ne bi padlo da se skrivam...
Ta misel se je vsedla ravno na vcerajsnji dogodek..ko sem zavrnila nekogarsnje povabilo. Bilo je direktno in sem se ga malo prestrasila. In ne, ne izogibam se poti za sreco..ampak od nekaterih ljudi si enostavno ne zelim nicesar...Je to tako narobe? Nicesar nocem...Niti morebiti lepega vecera...Nicesar...Nekaj mora obstajati PREJ da je se kaj POTEM...a ne?
Saj imam to pravico, a ne?
Ali se res vsaka rec vrne...in bo tudi moje vabilo nekdo zavrnil, brez pametnega opravicila? Pa saj se je to tudi ze zgodilo...
Nekaj mora biti...
Konkretno vabilo in sprejetje le tega bi skoraj pomenilo, da SEM za nekaj konkretnega...Ah ne...do tega mi pa res ni..ne z njim
jako jako
Rekao si mi, sto puta na dan
da te nerviram, sto koketiram
znam da si mi rekao, sto puta na dan
da te nerviram, sto koketiram
Jako, jako znam da srce udara ti tako
jako, jako pile moje nije tebi lako
jako, jako gori zemlja, gori more
umreces mi od ljubomore
Rekao si mi, da jako kratka je
haljinica malena mnogo iznad kolena
znam da si mi rekao jako kratka je
haljinica malena mnogo iznad kolena
da te nerviram, sto koketiram
znam da si mi rekao, sto puta na dan
da te nerviram, sto koketiram
Jako, jako znam da srce udara ti tako
jako, jako pile moje nije tebi lako
jako, jako gori zemlja, gori more
umreces mi od ljubomore
Rekao si mi, da jako kratka je
haljinica malena mnogo iznad kolena
znam da si mi rekao jako kratka je
haljinica malena mnogo iznad kolena
Kmalu bo
Ko sem cel dan sama doma imam med pospravljanjem ogromne kolicine ˝cot˝(razprodaje so pustile svoj pecat)...tudi ogromne kolicine misli....Razmisljam o dnevu, ki se priblizuje..dnevu zaradi katerega pazim kaj jem, se tusiram tolko da skos disim kot dojencek, sem gladka gladka in mehka...softy...hehe...O tistem dnevu, ko te bom spet videla po takooo dolgem casu. Se spet stisnila v tvoj objem, ki je nekako najin zascitni znak...No, sicer ne vem...ce se bos sploh hotel stisniti, priti in mi podariti objem ter zopet z mano deliti to energijo, kdove..mogoce se je pa kaj spremenilo v tem casu...O tem moznem scenariju pa bolje da ne razmisljam, ker takoj dobim stotisoc sivih las...
Vem, da takrat ko se stisnem k tebi, bodo vsi moji nacrti padli v vodo..Vsi tisti nacrti, biti ledena kraljica...Vsi tisti hocem vse ali nic..Vse tiste veleumne pogruntavscine bodo v tvoji blizini spet izgubile pomen...kot ze tolikokrat prej...Vem da me tvoja blizina in vonj tvoje koze, tako vznemirjata, da se ne morem upreti dotiku...Da se ne morem zadrzati, da te ne bi poljubila...In v bistvu je vedno isto...imam svoj nacrt, obnasanje,...ti nisi prav nic uzaljen, obnasas se kot da je vse ok...To vleceva cel vecer. Obnasava se kot da sva samo stara znanca...Potem pa situacija privede do dotika in se enega...do nakljucnih liznjih srecanj iz katerih se rodi povsem nedolzen poljub, ki je tako prekleto sladek, ker je bil tako dolgo pricakovan...Se vedno se drzim na svojo stran..Dokler mi v glavi ne skoci tista bebasta misel...zakaj ne bi, ce lahko? Zakaj bi se zadrzevala, ce pa ga lahko imam in vem da je cisto noro vse kar se med nama poraja...V tistem trenutku zopet padem...na njegov teritorij...lahko samo prikimavam ali pa govorim karkoli hoces,...vse v zameno za tiste nore dotike, ˝cohanje z obcutkom˝, za tisti objem prepletenih teles, za tisti mali poljub na nos...lutka sem ki ustreze, samo da se na tvojem obrazu narise tisti zadovoljni nasmesek...
Nora sem, ker ti tako zelo zelim ugajati..Nora sem, ker sem pustila da se je vse to razvilo med nama...Nora ker ne znam temu narediti konec..Nora, ker sem tako trenutno uzivaski clovek, da potem trpim se in se casa...Nora nate, a si ne morem pomagati...
Vem, da bo zdaj samo se slabse...Ko vidim zagorel telescek in spocit nasmejan obraz...V meni pa tista zelja po tebi...nemogoca kombinacija...eksplozivna...Kaj bi dala, da si me ti pogresal vsaj pol toliko kot jaz tebe..Kaj bi dala, da ti je morje malce spralo mozgane...Kaj bi dala...da bi prisel vsaj malce bolj moj...
Videz ni vse
Zadnjic sem te videla...Vedno znova ko te srecam si recem, da sem nora ker sem hotela prekint vse stike..Simpa si..zelo simpa...spet videz ja...a v glavi imas...fuf ne vem...zmedo...praznino...ne vem...al pa en velik crn nic...S tabo se je zelo tezko kaj normalno meniti...
Vedno sem mislila, da je moje zivljenje eno izmed nezanimivejsih...pa zdaj vidim, da ni..v primerjavi s tabo sem jaz ..fuf cel svet...meni se dogaja stona uro v primerjavi s tabo..Tebe kadarkoli vprasa clovek kaj pocnes reces nic...ni nobene podrobnosti...ni enega delca ki bi bil vsaj malce obarvan...hoces delovati nezainteresiran ali...Ne vem..nisem te pokapirala...se vedno ne...Ampak smesen mi je tvoj nacin komunikacije...Smesno mi je ko govoris o svojem zivljenju kot o necem povsem nezanimivem, o necem brezveznem...Vse gledas skozi taksne cudne oci...Vsakdan hodis v sluzbo in vseskozi ponavljas, da nimas denarja...In itak da si ne bos privoscil pocitnic, ker ne mores...In itak da ne mores nikamor it ker mas sluzbo..In itak je v sluzbi vse bedno....In itak se ti dogajajo same cudne oci..in itak delas 12ur na dan...In nikamor ne mores, ker zivis pri starsih in nimas svojega avtomobila...in itak da oni ti ga prav nikoli ne posodijo....
Grr...kaksen clovek pa je to..In kako bo shajal skozi zivljenje...
Vendar ko ga srecas je simpaticen mladenic...povprecno oblecen in zalostno gledajoc...tako bogi, da je ze simpaticen...Le da se potem vprasas kako bi lahko s taksnim clovekom shajal celo zivljenje...s clovekom, ki nicesar nima...in nikamor se ne premika...nobene materialne dobrine mu ne pomagajo...
Videz ni vse..to vem...To je bila zgodba in nauk moje preteklosti..Pa vseeno se kot na limance lepim na videzno simpaticne mladenice...Le zakaj :)
Ah,ja
Spet gledam to sliko. Ne morem se nacuditi temu ˝opasnemu˝ pogledu..Stokrat sem ze rekla, da bom nehala spoznavati ljudi preko spleta...Stokrat. Sami cudaki so...Pa te potepam se in se, dokler na msnju ne das slike ob kateri obnemim...
Zakaj vedno padam na videz?Kako sem lahko tako puhlasta? Se lahko zaljubim v sliko?Misli mi delajo sto na uro ob sliki, ki mi je pisana na kozo...Kako dobro zgleda...o bog...ne morem verjet...
Ti priznam nekaj?
Bojim se it s teboj na sladoled,..bojim ker bom mogoce tam pustila srce...Spet naredila kot ze tolikokrat prej...pustila da me good look zavede...Groza...prav strah me je..A hkrati pa si zelim...V mislih spletam predstave kaksen bi lahko bil...in v mojih mislih si vsako sekundo bolj popoln...Vsako sekundo boljsi..Vem da ne bi smela razmisljati..a v tem vrocem dnevu imajo mozgani svoje poti...in vem ce opazijo na tebi samo pikico necesa kar je vec kot ima On...bodo ostali tam...mozgani? Neee...sam misli...Takrat funkcija razmisljanja ne deluje...Takrat je samo begasto frflanje...o misli na sladoledni sprehod....
Ah ja....
spet gledam kot najstnica v obozevanega zvezdnika...ah ,ja
Naročite se na:
Objave (Atom)