Vsaka zgodba ima konec. Eno veliko crno piko na koncu pripovedi. Tudi najina. Uzivas v njenem objemu, a meni se ne da iti to bitko...s teboj, z njo, s casom, z usodo...Toliko tega me se caka. Sirni svet zre vame, v mojo preobrazbo. Povzrocam rdecice na vsakem koraku, igram zapeljivko ob vsakem sprehodu in radovedno koketiram s sirnim planetom...
Nic mi ne mores..ne ti ne tvoja ljubezen, ki je tako puhlo ravnanje skakanja iz enega zacasnega stolcka na drugega...brezglavo najstnisko zaljubljanje in risanje oblakov...
Danes sem tako na tle, tako prizemljena, da mi gre na bruhanje ob tvojem kao romanticnem pogledu..Tako prazen si, ker si tako kratkotrajen...Tako strasno dolgocasen...Hocem nekaj vec. Ne vem zakaj sem se ustavila ob tebi..pojma nimam...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar