Te lahko priklicem z mislimi? Z mojimi zeljami? Te lahko? Tako zelo te pogresam misek moj....Zakaj se tvoja pot ne kriza z mojo? Zakaj hodis v drugo smer? Zakaj noces z mano pogledati v isto smer?
Ubija me misel, da si zdaj z njo...Da njo bozas s tistimi neznimi gibi in jo poljubljas na celo, vrat, nos...Da jo razvajas, ji nudis uzitke in isces konce in zacetke strasti...Ubija me ta misel...Se bolj mucim samo sebe z vsem tem razmisljanjem..vsi drugi mislijo, da sem ze malo nora..A jaz gledam v tvojo sliko in preucujem globino tvojih oci...Se spomnem tvojega nasmeha in pogleda...Tvojega pozitivizma...Tako te pogresam soncece moje...
Rabim te..da posijes v moje zivljenje in mi osmislis to poletje...Rabim,da me navdihnes spet da iz mene privrejo besede povezane v vrtinec misli....nore asociacije povezane s tvojimi obcutki...Rabim vse to..sama tega nimam...
Kaj naj naredim? Kam se naj obrnem?H kateremu angelu naj prosim zate? Ne morem brez tebe...res ne...soncek pridi nazaj prosim te...
Ni komentarjev:
Objavite komentar