Fuf dogaja....

Ne vem kaj se dogaja v moji glavi. Svigajoce misli in nasmesek na obrazu. Prisel si ravno pravi trenutek. Zdaj sem ze ˝malo pri sebi˝ in mi je postalo ze rahlo dolgcas v tem samskem oklepu...
A problem je v tem, da se pogosto pojavljas...S svojimi vabili. In jaz grem k tebi. Spustim se v tvoj svet in ti pustim, da mi zmesas glavo. Da me prepricas v karkoli. Prepustim se norosti katero znas ustvariti in potem, ko zacutim, da se med nama plete nekaj vec...da se rojevajo custva...zbezim...

Tako strahopetno zbezim. Ze parkrat sem. Ker se ustrasim tistega mogoce bo tole s teboj postalo resno. Zaprem se v svoj oklep in sanjarim kako lepo nama je bilo. Smejem se ob vseh teh mislih. Prav nihce me ne zna tako znoreti kot ti. Samo midva sva lahko...tako nora...Najina kombinacija je eksploziv custev. Ob tebi ne morem veliko govoriti. Ceprav drugace neprestano cebljam. Ob tebi vse povem na kratko. Samo da te lahko gledam. Se te dotaknem in pustim energiji da se pretaka. Ker ta tece samo v tistini. V tisini so iskrice, ki se kresejo med nama najmocnejse...Ceprav me vcasih ta tisina moti, dusi me, ker vem da so iskrice tako mocne da bova oba eksplodirala v navalu te omamne energije, ki naju ovija...

Noro je.
Ves da je noro. Vse to med nama. Vedno znova. Ne glede na to koliko casa se vmes nisva videla. In tudi ce greva narazen ter zakorakava vsak v svoj svet, kmalu potem spet prideva skupaj. Ne dava si miru. Nikoli se nisem izbrisala tvoje stevilke iz mobilca tako kot vse druge, ki so stokrat ze bile izbrisane...Ti si nekaj...Posebnega...Posljes mi najino sestavljeno slikico v mms in mi priklices solze v oci..napises mi lepo spi maca moja in ze imam razlog za sladke sanje...

S teboj je vse tako drugace...Govoris potiho...Napenjam svoje zmoznosti sluha da ti sledim v tvojem zapeljivem govoru..prepricana sem da je to nacin s katerim me hoces zavesti, zato se ti vmes smejim in ne morem zadrzati nagajivega pogleda...Pa mi reces, da ti je vsec da sem tako nagajiva....kdo jaz? pa ti tako macje govoris in prepletas besede...hehe...Noro, kako me spravis v dobro voljo...Mucek,ja...

Vedno mi pravijo, da moram poslusati srce, ce se hocem prav odlociti...a pojma nimam kaj mi pravi srce...oblekel si ga v svojo mrezo in ne slisim ga..Nek glasek zdravega razuma mi pravi, da nocem zopet k tebi...Pismo...toliko reci na tebi mi ni vsec...na drugi strani pa je taka energija med nama da se ji je nemogoce upreti...Vem, da me lahko prepricas v karkoli..Vem da zate ne obstaja besede ne...Poznam tvoj nacin komuniciranja..S tabo sploh nima smisla razpravljati..ko sem ob tebi naredim tocvno tisto kar hocem....ali kar si si ti zamislil...Zato se drzim nazaj...in niti nocem, iz svojega varnega doma...niti na kavo..ker vem da me bodo tvoje oci spet zacarale, vem da bo tvoj dotik v meni povzrocil tok nore energije....Vem da bo...In pol ure namenjene za kavo se bo brez vprasanj spreobrnilo v cel dan in noc...