Nimas srca. Prav zares ne.
Se ne zavedas kaj pomeni bolecina? Si ne predstavljas da trpim? Kako si lahko tako sebicen? Poznas me..tako zelo. Popolnoma. V dno duse me poznas. Ves kako se zdaj pocutim. Ves kaj razmisljam. Ves da te obtozujem. Vse to ves. A kljub vsemu se ne povleces nazaj. Stojis vzravnano pred menoj in mi kazes svojo sreco. Si res tako privoscljiv? Ali res tako leden?
Nekoc si bil sonce, zdaj pa si dez...Zdaj si ta nevihtni oblak, ki grozi vsak dan. Zdaj si to turobno vreme, ki stemni se tako lep dan...
Kolikokrat sem ti rekla, da dez pada takrat ko je nekaj narobe? Takrat, ko nekdo pocne tisto kar ne bi smel...Zakaj ne nehas s temi tvojimi bedarijami, da imamo se malo sonca...Saj ves, da mi sonce daje energijo...Daj prosim te, malce zmanjsaj to svoje dirjanje z njo...Kaj res ne vidis da to privablja dez....
Enkrat sem ti pripovedovala...o Njemu...sanjskem moskem, s katerim mi vreme ni naklonjeno. Vedno kadar se zmeniva pada dez. Znamenje. Nehala sem s temi srecanji, ker se mi je zazdelo, da nekdo nasprotuje temu, da mi nekdo od zgoraj hoce povedati, da ni prav to kar pocnem....
In danes ko sem zalostna, zopet pada dez...Zunaj so temni dnevi, ker si ti z njo.. Tako enostavni so znaki nekaterih dejanj. Zakaj mi ne verjames?
Se spomnis da je nama sijalo sonce? Se spomnes koliko lepih dni sva prezivela...Soncnih. Ko sva se oba napajala z energijo vsemogocnega sonca in zarela...Se spomnis?
Mene to stanje ubija...V temi svetlobe...Sonce za oblakom...brez energije in volje za zivljenje...Daj prosim te poisci pravo pot...in podari malo sonca...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
Predolgo že žaluješ in se smiliš sama sebi. Zagotovo ni to najhujše kar se ti bo kdaj v življenje zgodilo in čas je da začneš znova in preboliš, se ti ne zdi? Če ni nobene možnosti, da bi bila spet kdaj skupaj ga preprosto moraš pozabiti. Čas bo kmalu pokazal svoje, medtem pa ga posveti stvarem, ki so ti bile do zdaj neznane.
Objavite komentar