Smotana sem. Da si zelim s tabo deliti vso veselje, ki me doleti...Da ti zelim dati del energije, ki jo cutim..Del volje do zivljenja..Nora sem da ti hocem povedati kako srecna sem, kako zelo si zelim to in ono, kako zelo me je prizadelo to in ono...Nora sem da to hocem...
Ne vem zakaj vztrajam...Nekdo mi je rekel, da sem noro zaljubljena..Pa nisem. Sovrazim te. Iz dna srca te sovrazim. Vse kar vidim v tebi je samo cilj...Kamor hocem priti. Trofeja. Da ti dokazem. Samo to. Zato se zenem. Vsak dan znova...Malo se unicujem s tem. Vpliva na mojo psiho. Na mojo samopodobo. Ne pomaga ce me drugi obcudujejo..Ne pomaga, ce dan prezivim z njim, ki me pozira z ocmi in si me ogleduje od nog do glave..me hvali in hvali in hvali..ne pomaga...tudi ce se z njim ure in ure presmejim in prezivim najbolj odstekan dan...tudi ce Njega gledam z zaljubljenim pogledom in stejeva iskrice v najinih oceh...Ne pomaga...tudi ce se utapljam v njegovih neznih poljubih...Ker je tam v podzavesti misel, da ti nisi moj...Tam v podzavesti je tvoj dotik...ki je tako nezen in unikaten...da ga ne zna izvesti prav nihce..Se tako nezen dotik je grob proti tvojemu...Vse si..zacetek in konec v moji glavi...Si moja norost in veselje...si moja sreca in moje veselje...Si smisel mojega obstoja in razlog da umrem...Vse si..darilo, ki si ga zelim za rojstni dan...in clovek ki ga ne zelim nikoli vec videti..Prav vse si...Zato me bode neskoncno zvonenje telefona v prazno, ko vem da se spet noces oglasiti...Zato me bode stoinen izgovor, ker vem da si noces vzeti casa...
Ne morem vec.
Tako utrujena sem.
Pa toliko tega sem cutila.
Padla bom v posteljo in si zazelela, da nimava vec stikov.
Si zazelela nekaj drugega kot vsak vecer prej, ko sem prosila, da bodi moj...
Padla utrujena od custev...in neizpolnjenih zelja...
ne morem vec..ker vem da si mi vse...
brez vsega ne morem obstajati..
Ni komentarjev:
Objavite komentar