Rojstni dan

Pisalo se je neko leto...Moje zivljenje je bilo postavljeno na glavo..Vsakdan sem se zaspala v solzah in se zbujala na se vedno mokrem vzglavniku..popoldnevi so bili prepleteni s prepiri in razpravami brez konca..Trpela sem vsak dan bolj..Od mene je odhajal s srcem in bitom clovek, ki sem ga imela neskoncno rada...Clovek na katerega sem se navadila..Clovek na katerega sem bila tako prekleto navezana...
Bilo je poletje..Vroce in soparno..Nekako isto obdobje. Priblizeval se je moj rojstni dan..Vsak si za rojstni dan kaj zazeli. Predvsem na okrogle letnice si organizra kaka praznovanja in podobno..A meni ni bilo do nicesar..Ceprav se je blizala okrogla stevilka...Zelela sem da se tisti dan sploh ne bi zbudila...Dan pred, sem jokala pred njim in preklinjala zivljenje in nacin na katerega zivim..sovrazila sem vse..njega, zivljenje, bedarije ki se mi dogajajo..vse...Na glas sem se drla, da se nocem jutri zbuditi, ker nocem taksnega darila za rojstni dan..se enega prejokanega dneva..se enega vpijocega dne, ko se mi bo trgalo srce ob pogledu kako odhaja iz mojega zivljenja, kako se ni pripravljen niti malo potruditi za naju...Pogovor se je zavlekel dolgo v noc..in spet sem zaspala s solzami..
Drugo jutro so me zbudili z voscili in le s tezavo sem priklicala nasmeh na obraz..Bila sem bolna ze od vsega dogajanja, utrujena od trpljenja in izmuceno izgubljena..vsekakor pa ne praznicno razpolozena...Vse dokler me ni poklical..mi voscil in najavil svoj prihod..Nisem vedela, ce si ga sploh zelim videti..lahko bi ohranila vsaj navidezno veselje...a sem vseeno pristala...
Prisel je...Z drugim obrazom...Z drugim nasmehom...Vse kar se je odvijalo potem je bilo podobno pravljici...Nisem vedela ali se dogaja zares ali samo sanjam...Sledila sem mu..Se utapljala v njegovih lepih besedah, ker so bila moja usesa ze zeljna tega...Sprejela veliko darilo in se pocutila ob vseh lepih komplimentih kot kraljica...
Ko se je direndaj okoli rojstnodnevnega vrveza polegel sem ga vprasala..kaj mu je...kako je tako drugacen...kaj se je zgodilo...In dobila sem najlepse darilo za rojsni dan....
Vceraj nisem sel takoj domov. Sprehajal sem se. Bil sem na pokopaliscu. Razmisljal sem. O vsem. O zivljenju, o minljivosti, o nama, o tem kaj si v resnici zelim...Ugotovil sem, da brez tebe ne morem ziveti. Hocem te imeti vedno ob sebi. Zato sem se odlocil, da se bom potrudil za naju. Se vedno te imam neskoncno rad.

Bile so vec kot sanje. In bile so spet solze..tokrat solze srece...Nisem mogla verjeti da se je pricakovano cuden rojstni dan spreobrnil...v enega izmed najlepsih...Nisem mogla verjeti, a videla sem, da se obstajajo cuda...se obstajajo..in vse je mozno...Tudi takrat ko ze vse izgleda povsem crno...je mozno da spet posije sonce...

Spet se priblizuje ta cas..spet se priblizuje moj rojstni dan...In priznam, da me je malce strah..kaksno bo letos pocutje na custvenem podrocju na moj rojstni dan..bodo solze srece ali solze skrbi..