Ne razumem

-Kaj se dogaja z nama?
-Ne vem...
-Jaz tudi ne...Se nikoli se mi ni dogajalo nekaj podobnega...(Skoraj lazem, ker sem v podzavest potisnila vso tisto noro privlacnost in zeljo biti z nekom,s komer se je noro pogovarjati, smejati, hoditi karnekam v tri dni, se dotikati,ljubiti...vse v enem-....in vendar je vedno nek koscek ki manjka da bi bila slika popolna...A obstaja neka neskoncna energija..zelja...)
-Meni se tudi ni to se zgodilo..Ne vem..mogoce je med nama privlacnost
(katero privlacnost misli, ce se pa vztrajno drziva vsak svoje strani?ALi govori kar nekaj v tri dni?)


Razlagam svoje stalisce in ne vem ce veter nosi te besede v pravo smer...ce ti jih polaga na srce...ali samo cakas da preneham filozofirati...Sovrazim biti tiho. In rada izrazim svoje mnenje. Se rajsi bi vedela kaj si mislis v tem trenutku...A tipicno mosko si ravno v trenutku, ko je potrebno nekaj povedati brezmisli...Niti nisi razmisljal o tem..(Le o cem potem razmisljas?Ali si tako puhlasto votel, da nimas misli)..Razumes mojo zgodbo (Jo res?Si sploh dojel bistvo?), ampak nimas svoje plati zgodbe..(Le zakaj jo potrebujes...predstavila sem ti splosno stanje...)

Slabe volje sem ze. Bolje bo da obrnem temo pogovora in zacneva preucevati mimo vozece avtomobile in spolzko cesto...