ponedeljek, 23. julij 2007

Ne mores verjeti

Dolgo se nisva videla. Svoje case pa sva imela prav poseben odnos..ki se je tebi spet zalustal..Ko zavrnem tvoje povabilo, me vprasas ce imam tipa..In enostavno recem, ne. Imam ze pripravljeno podvprasanje, ce to pomeni, da se moram tebi predajati....Pa se zadrzim...Imas ti kaksno zensko?

Ne.

In potem. Nic resnega.

Aha.Torej nekaj je.

Ja, nic resnega.


Ne morem verjeti. Kako si lahko tak poden od cloveka. Mene bi imel se za zraveN? Kdaj sva se pa to zmenila? Da sem lahko jaz ena ˝za zraven˝? Oz.se ena, da bo bolj pestro v tvojem zivljenju...Ko ona ne bo imela casa bom pa jaz zadovoljevala tvoje zelje in potrebe..Nor si. Niti pod razno. Kako si lahko tako podel da mi odkrito poves, da spis z njo in bi se z mano...Kako sploh lahko?

In potem mi reces, da si se pa malo zaljubil..Saj taksen clovek se ne more zaljubiti...Kako sem lahko poslusala te bedarije in imela slabo vest, ker sama nisem zaljubljena...Hvala bogu, da so minili ti casi videvanja s teboj...Nocem te sploh vec poznati...Si preteklost. Spomin. Nekaj kar je bilo. In naj se nikoli vec ne ponovi. Je spadalo v tisto zmesano obdobje, ampak je dovolj....

Ni komentarjev: