Ko sem cel dan sama doma imam med pospravljanjem ogromne kolicine ˝cot˝(razprodaje so pustile svoj pecat)...tudi ogromne kolicine misli....Razmisljam o dnevu, ki se priblizuje..dnevu zaradi katerega pazim kaj jem, se tusiram tolko da skos disim kot dojencek, sem gladka gladka in mehka...softy...hehe...O tistem dnevu, ko te bom spet videla po takooo dolgem casu. Se spet stisnila v tvoj objem, ki je nekako najin zascitni znak...No, sicer ne vem...ce se bos sploh hotel stisniti, priti in mi podariti objem ter zopet z mano deliti to energijo, kdove..mogoce se je pa kaj spremenilo v tem casu...O tem moznem scenariju pa bolje da ne razmisljam, ker takoj dobim stotisoc sivih las...
Vem, da takrat ko se stisnem k tebi, bodo vsi moji nacrti padli v vodo..Vsi tisti nacrti, biti ledena kraljica...Vsi tisti hocem vse ali nic..Vse tiste veleumne pogruntavscine bodo v tvoji blizini spet izgubile pomen...kot ze tolikokrat prej...Vem da me tvoja blizina in vonj tvoje koze, tako vznemirjata, da se ne morem upreti dotiku...Da se ne morem zadrzati, da te ne bi poljubila...In v bistvu je vedno isto...imam svoj nacrt, obnasanje,...ti nisi prav nic uzaljen, obnasas se kot da je vse ok...To vleceva cel vecer. Obnasava se kot da sva samo stara znanca...Potem pa situacija privede do dotika in se enega...do nakljucnih liznjih srecanj iz katerih se rodi povsem nedolzen poljub, ki je tako prekleto sladek, ker je bil tako dolgo pricakovan...Se vedno se drzim na svojo stran..Dokler mi v glavi ne skoci tista bebasta misel...zakaj ne bi, ce lahko? Zakaj bi se zadrzevala, ce pa ga lahko imam in vem da je cisto noro vse kar se med nama poraja...V tistem trenutku zopet padem...na njegov teritorij...lahko samo prikimavam ali pa govorim karkoli hoces,...vse v zameno za tiste nore dotike, ˝cohanje z obcutkom˝, za tisti objem prepletenih teles, za tisti mali poljub na nos...lutka sem ki ustreze, samo da se na tvojem obrazu narise tisti zadovoljni nasmesek...
Nora sem, ker ti tako zelo zelim ugajati..Nora sem, ker sem pustila da se je vse to razvilo med nama...Nora ker ne znam temu narediti konec..Nora, ker sem tako trenutno uzivaski clovek, da potem trpim se in se casa...Nora nate, a si ne morem pomagati...
Vem, da bo zdaj samo se slabse...Ko vidim zagorel telescek in spocit nasmejan obraz...V meni pa tista zelja po tebi...nemogoca kombinacija...eksplozivna...Kaj bi dala, da si me ti pogresal vsaj pol toliko kot jaz tebe..Kaj bi dala, da ti je morje malce spralo mozgane...Kaj bi dala...da bi prisel vsaj malce bolj moj...
Ni komentarjev:
Objavite komentar